Zadnji teden v mesecu maju je že 50 let posvečen slovenskim gozodovom, ki so največje bogastvo slovenskega naroda. V ta namen poteka ozaveščevalna kampanja Teden gozdov 2020 pod geslom Skrbno z gozdom, v katero je vključeno tudi društvo z območja Radeč, Društvo za trajnostni razvoj in osebnostno rast Institut Treelogy.

Na praznični dan je Čebelarsko društvo Radeče izobesilo posebno zastavo pri šolskem čebelnjaku, s čimer tudi v povezavi z mlajšo generacijo izkazujejo čast in zadovoljstvo, da učenci radeške šole imajo interes in željo poznati te drobne, pridne živali.

Po besedah predsednika ČD Radeče Gregorja Bregarja, ki (skupaj z Ano Novak in občasno Ludvikom Kosom) znanje prenaša na mlajšo generacijo pri čebelarskem krožku v radeški osnovni šoli, že tretje leto beležijo kontantno število sodelujočih - šest otrok.

"Krožek redno poteka, a žal ne pridemo vedno do razpoložljivega termina, saj je obšolskih aktivnosti toliko in zasedenost otrok že v času šolanja takšna, da vsega, kar bi si tudi otroci morda želeli, po povsem človeški plati preprosto ni možno izpeljati," vztrajnost društva glede prenosa znanja in obenem nehvaležen utrip sodobnega časa opiše Bregar.

Otroke najbolj navduši samo dogajanje pri čebelnjaku, svoja opažanja oceni Ana Novak: "Opazovanje čebel na satu in ob vhodu v panje (ob strani čebelnjaka) jih, pa so lahko po naravi še tako živahni, samo po sebi pripelje do umirjenosti in pozornega spremljanja, kaj čebele počnejo."

Kolikšen pa je delež otrok, ki tudi potem, ko zapustijo osnovnošolske ter pozneje, srednješolske klopi, še vedno nadgrajujejo, kar so usvojili tekom čebelarskega krožka? Gregor Bregar pravi, da je takih približno 30%. "Čebelar v največ primerih (p)ostane, kdor s čebelami tudi odraste," pojasni ljubitelj čebel, ki je funkcijo predsednika prevzel za prejšnjim dolgoletnim predsednikom Jakobom Kmetičem iz Jagnjenice.

Novozačetniki čebelarji, ki se aktivno ukvarjajo s čebelarjenjem, so samo upokojenci in veliko zainteresiranih za čebelarjenje, ki so morda že blizu zaključka svojega delovno aktivnega obdobja, pove kar po domače: "Ko bom šel v penzijo, bo pa čas za imeti panje in čebele." Kar znova kaže na to, da si v današnjem hitrem ritmu življenja in ob drugačnih službenih obveznostih kot so te bile v preteklosti, ljudje težko vzamejo čas za čebelarjenje. Je pa to panoga, ki zahteva človeka, spremljanja dogajanja in svojevrstno delo, nehvaležne čase (tudi) za bodoče mlade čebelarje opiše Gregor Bregar.

Vendar optimizma ne izgublja, saj verjame, da - če drugod ne - bodo s tradicijo čebelarjenja otroci nadaljevali vsaj tam, kjer jim je bila ljubezen do čebel privzgojena v samem domačem, družinskem okolju.

Današnji praznik se praznuje tretje leto zapovrstjo, zanj pa je zaslužna prav Slovenija, ki je bila glavna pobudnica, ki je v svojih prizadevanjih tudi dosegla, da so Združeni narodi razglasili 20. maj za svetovni dan čebel.

Radeško čebelarsko društvo združuje 42 članov, med katerimi je 27 aktivnih – takih ki delo najbolj pridnih živalic pripeljejo do sklepne faze, ko ustekleničijo med in druge medene izdelke.

Ob tej priložnosti je eden izmed omenjenih aktivnih članov Čebelarskega društva Radeče Darko Kmetič, katerega sta za čebelarjenje navdušila starša, mama Ružica in oče Jakob, posebej za Radeški utrip nanizal nekaj zanimivosti.

Čas razglašene epidemije je izkoristil tudi za to, da je povečal svojo čebeljo družino. Čebela je sicer žuželka s popolno preobrazbo, kar pomeni, da se iz jajčeca po treh dneh razvije ličinka, ki ostane v tej obliki šest dni, nato buba in končno odrasla žival. »Čebela matica do stanja odraslosti pride v 16 dneh, čebela delavka v 19 in trot v 21 do 24 dneh,« pove Darko, ki je tekom dogajanja ob pojavu koronavirusa poskrbel za deset novih čebeljih družin.

 

Kako nastanejo nove čebelje družine?

Iz obstoječega panja z močno družino se odstrani satnik, v katerem so zaležene celice z mladimi jajčeci. »To tako imenovano čebeljo zalego sem prestavil v prazen panj in v mojem primeru (ker nimam oplojene matice, ki bi jo ob tem dodal v panj) so čebele same izbrale in vzredile svojo matico. S tem, ko se zalegi omogoči več prostora in več, predvsem pa bolj kvalitetne hrane, se iz matičnega mlečka razvije nova čebelja družina. Znotraj te je nato nova »šefica« - kraljica matica,« postopek večanja čebelje družine po sistemu »narejenca« opiše čebelar z Jagnjenice, ki je pred kratkim izvedel točenje medu, ki je plod marljivega dela čebel delavk tekom cvetenja češenj in sadnega drevja.

Na naslednje točenje računa po tem, ko bo odcvetela akacija, približno čez 2 do 3 tedne in tedaj bo združil akacijev in lipov med.

 

12 tisoč izletov za en kilogram medu

Darko Kmetič v povprečju zabeleži 20-30 kilogramov medu, kolikor ga da posamezna čebelja družina, kar ob petnajstih družinah pomeni 300 do 450 kilogramov medu letno.

Med tistimi vrstami, ki veljajo za najbolj cenjene so ajdov, smrekov in kostanjev, še pove in razkrije tudi, da je nektar, ki ga naberejo čebele vodene oblike in da ga pridna kot pregovorno je, čebela večkrat predela, preden se med iztoči v taki obliki kot ga namažemo na kruh ali spustimo v topel čaj.

»12 tisoč izletov, torej 12000-krat iz panja na pašo in nazaj v panj pa je potrebnih, da lahko kot čebelar iztočim 1 kilogram medu,« niza zanimivosti iz čebeljega sveta nasmejan Darko, ki poudari tudi, da čebela v svojem naravnem okolju dobro presodi, kaj je naravno in kaj ne: »Če bi npr. postavil satnice z medom tik prednje, ne bi niti povohale, saj je dovolj domače paše na travnikih, po sadovnjakih in v gozdovih.«


3 kilometre daleč; požrešna pa čebela ni!

Ko ga povprašam, kako daleč od njenega domovanja v čebelnjaku se čebele odpravijo na pašo, pove, da njen radius zajema kar tri kilometre, čebele iskalke pa po podatkih Čebelarske zveze Slovenije pregledajo okolico v radiju 4-6 km od gnezda. Ste vedeli, da čebele ne naberejo vedno toliko nektarja, da je želodček poln? Poleg pridnosti jih namreč odlikuje tudi preudarnost, saj maksimizirajo razmerje med težo bremena in oddaljenostjo – in maksimum je dosežen, ko je želodček na pol poln. V tem duhu tudi italijanski pregovor: "Čebela, ki si naloži preveč, ne pride domov."

 

Čebelnjak kot učna enota

Da je zavedanje, kako pomembna žival je čebela, vseprisotno oziroma bi vsaj moralo biti, govori sam zase stavek, ki ga je pogosto slišati: Če bi izumrla čebela, bi bilo ogroženo tudi človeštvo samo.

Pogosto namreč pozabljamo, da medonosne čebele opravljajo izjemno nalogo v naravi – opraševanje, brez katerega ne bi bilo ne zelenja ne rož ne hrane.

Če bi čebela izginila z obličja Zemlje, bi človek preživel le štiri leta: brez čebel ni več opraševanja, ni več rastlin, ni več živali, ni več ljudi. (Albert Einstein, nemški fizik in matematik)

Prenos tega zavedanja in sam postopek, kako preko čebel pride od nektarja s cveta do medu, si Darko s svojo družino prizadeva približati tudi mlajši generaciji.

Tako je denimo prav tedaj, ko se je prvič obeleževal svetovni dan čebel, leta 2018, gostil otroke iz radeškega vrtca in jim predstavil pridne delavke.

Ima namreč kar precej velik čebelnjak, ki meri 7m x 3 m, katerega pa si želi v bližnji prihodnosti nadgraditi tako, da bo poleg še prostor za točenje, nad njim pa načrtuje urediti ambientalni del, kjer bo moč izkoristiti blagodejne učinke apiterapije in gostiti manjše skupine.


Tudi Radeški utrip vsem čebelarjem ob današnjem prazniku želi NAJ MEDI! laughing

20. maj je bil za svetovni dan čebel izbran, ker se je na ta dan leta 1734 rodil slovenski čebelar Anton Janša slovenski čebelar, ki velja za pionirja sodobnega čebelarstva in enega največjih strokovnjakov za čebele.

Zato danes praznujejo v prvi vrsti čebelarska društva – teh je v Sloveniji dobrih 200 in združujejo okrog deset tisoč ljubiteljev čebel v 16 regijskih čebelarskih zvezah.

Med ponosne člane te svojevrstne in visoko cenjene kmetijske panoge je vključenih tudi 42 članov Čebelarskega društva Radeče.

Kot pravi predsednik Čebelarskega društva Radeče Gregor Bregar, so v času pred ustanovitvijo samostojne občine bili uvrščeni v Občinsko čebelarsko zvezo Laško, nato pa postali del Čebelarske zveze Celje.

Četudi formalno ČD Radeče spada pod savinjsko regijo, ki šteje 39 društev, so se povezovali tudi že z zasavsko (tri društva) in posavsko regijo – ta združuje deset društev ter bili tekom medsebojnega sodelovanja in izobraževanja ravno slednji toliko naklonjeni, da radeški čebelarji prav nič ne skrivajo, da si tudi uradne priključitve v posavsko skupnost čebelarjev že dalj časa želijo.  

Razvojno in statistično že šest let del Posavja. Kdaj Radeče tudi po čebelarski plati v posavski konec?

»Pred osmimi leti je bilo na Magolniku v svečanem vzdušju predsedniku Čebelarske zveze Slovenije Boštjanu Noču izročeno pismo o nameri ustanovitve Čebelarske zveze Posavje, ni pa to bil prvi tovrstni poskus; zelo podobno namero je kot prvi izkazal v imenu posavskih ljubiteljev čebel Miran Kos iz Krškega,« opisuje dolgoletni predsednik Bregar.

Po notranji razdelitvi Čebelarske zveze Slovenije sicer v posavski volilni okoliš spada deset društev: ČD Brežice, ČD Dobova Kapele, ČD Leskovec pri Krškem, ČD Kostanjevica na Krki, ČD Krško, ČD Krška vas, ČD Raka, ČD Senovo Brestanica, ČD Sevnica in ČD Šentjanž na Dolenjskem.

Član upravnega odbora Čebelarske zveze Slovenije, Anton Urek, ki pokriva področje same organiziranosti čebelarjev, težnje po ustanovitvi posavskega dela potrjuje: »Res je, da je bila pred leti ideja o ustanovitvi Čebelarske zveze Posavje, precej močna in v fazi formiranja. Žal so prizadevanja v tej smeri zastala in smo jih obudili lani (2019), ko so se zgodile tudi spremembe v vodstvu Čebelarske zveze Krško. Začeli smo z novimi pogovori in iskanjem novih programov ter potreb, ki bi taki organizaciji dale tudi praktičen in ne samo formalen pomen. Prva takšna konkretna odločitev na nivoju regije je bila podpora vzpostavitvi regijskega učnega centra, ki bi služil za praktična in teoretična usposabljanja čebelarjev vseh posavskih društev.«

Kljub temu, da ČD Radeče spada pod savinjski del, »nekako naravno gravitira v ta posavski bazen, kar dokazuje z sodelovanjem in udeležbo tudi v pogovorih o Čebelarski zvezi Posavje ter v drugih aktivnostih, ki se dogajajo v Posavju. S predsednikom g. Bregarjem je sodelovanje za zgled in se res veselim, da so na odgovornih položajih ljudje, ki posvečajo toliko svojega časa za napredek in boljše pogoje vseh čebelarjev, « zadovoljno pove Anton Urek, sicer predsednik Čebelarske zveze Krško.


Najprej vsebine, formalnosti bodo logična posledica

Seveda v društvih obstajajo različni pogledi in posledično želja za formalno organizacijo kot je Čebelarska zveza Posavja. Zato s formalno ustanovitvijo ne hitijo, ampak želijo najprej izvajati vsebine, ki so posavskega pomena in bo formalna oblika prišla kot logična posledica in potreba.

Ni pa dvoma: Radeče bodo slej kot prej prestopile iz celjske v posavsko čebelarsko zvezo, in pri tej odločitvi ima Čebelarsko društvo Radeče pomembno podporo s strani stanovske krovne organizacije Čebelarske zveze Slovenije.


Ob svetovnem dnevu čebel oba sogovornika, tako prvi mož radeških čebelarjev Gregor Bregar kot tudi prvi mož krških čebelarjev Anton Urek želita vsem čebelarkam in čebelarjem uspešno čebelarsko sezono in veliko vztrajnosti in volje za ozaveščanje vseh ljudi o pomenu čebele in njenega dela v ohranjanju naravnega opraševanja.
                                                                                                                                                                    


Preberite še več člankov - Društva

Rešili ponesrečence in pogasili goreč avtomobil

Nad območjem ribiškega doma se je danes dopoldan valil gost, črn dim. Ogenj je namreč zajel osebno vozilo, a pred tem so gasilci PGD Radeče in PGD Sevnica uspeli iz avtomobila rešiti tri ponesrečence.

Radeška gasilska mladina sklenila šolsko leto

V prostorih gasilskega doma v Radečah je bilo v sredo veselo kot že dolgo ne. Po treh mesecih so se namreč h gasilskim vajam vrnili otroci, s katerimi smo se nazadnje družili v marcu, ko je potekal...

Tudi radeški ribiči na državno prvenstvo

Včeraj je na ribolovni trasi na Hotemežu v okviru Zveze delovnih invalidov Slovenije potekalo območno tekmovanje v ribolovu na sladkih vodah s plovcem, katerega sta uspešno izpeljala z roko v roki...

Karitas pomaga: s hrano, pri kurjavi, z zvezki in tudi v denarju

Iz poročila dela Župnijske Karitas Radeče za leto 2019 je razvidno, da so pomagali 302 posameznikom - 255 v obliki hrane, pri desetih so prebrodili stisko pri plačilu položnic ter poskrbeli za pomoč...

Ta teden dva občna zbora

Društveno življenje se je tudi v radeški občini začelo počasi prebujati, kar nakazujeta dve prihajajoči srečanji ustvarjalcev kulturnega dogajanja. Danes se bo namreč odvil občni zbor Folklornega...

Tudi radeški Institut Treelogy na Tednu gozdov 2020

Zadnji teden v mesecu maju je že 50 let posvečen slovenskim gozodovom, ki so največje bogastvo slovenskega naroda. V ta namen poteka ozaveščevalna kampanja Teden gozdov 2020 pod geslom Skrbno z...

Zastava tudi pri šolskem čebelnjaku

Na praznični dan je Čebelarsko društvo Radeče izobesilo posebno zastavo pri šolskem čebelnjaku, s čimer tudi v povezavi z mlajšo generacijo izkazujejo čast in zadovoljstvo, da učenci radeške šole...

"Začelo se je, ko sva panje s čebelami prejela v dar ob poroki"

Med okrog deset tisoč slovenskimi čebelarji je žensk sicer bistveno manj kot moških (približno 20 odstotkov), vseeno pa pomeni, da je v tej svojevrstni kmetijski panogi prostor za vse, ne glede na...

Za kvaliteten med poskrbijo čebele v lokalnem okolju

Današnji praznik se praznuje tretje leto zapovrstjo, zanj pa je zaslužna prav Slovenija, ki je bila glavna pobudnica, ki je v svojih prizadevanjih tudi dosegla, da so Združeni narodi razglasili 20....

Radeški čebelarji si iz celjske želijo v posavsko zvezo

20. maj je bil za svetovni dan čebel izbran, ker se je na ta dan leta 1734 rodil slovenski čebelar Anton Janša slovenski čebelar, ki velja za pionirja sodobnega čebelarstva in enega največjih...

Med nebom in zemljo: jadralni padalci

Zagotovo ste jih že kdaj videli, ko ste se zazrli kvišku. Jadralne padalce, ki krožijo kot ptice po nebu. Svobodni in z razgledom v živo, ki ga večina vidi le na videoposnetkih. Pa ste vedeli, da...

Aprilska pozeba skozi oči čebelarjev

V zadnjem mesecu so se temperature zraka dvakrat spustile tako nizko, da so povzročile pozebo, prvič v noči iz 24. na 25. marec ter drugič iz 20. na 21. april. Ali se bo to poznalo tudi pri čebelji...

Gasilci ob pomoči občanki stopili na tanko mejo med zdravjem in koronvirusom

Po pestrem dogajanju, ki je v marsikomu, ki je šel v sobotnem dopoldnevu mimo gasilskega doma, sprožil kopico vprašanj in ugibanj, se danes, ko so se razmere umirile, predvsem pa razjasnile, lahko...

Sirene skozi Jelovo do Čimernega

Danes so se kmalu po času kosila zaslišale sirene, ki so se iz doline ob Sopoti vse bolj približevale hribovitemu predelu nad radeško papirnico. PGD Jagnjenica se je odzvalo klicu na pomoč, katerega...

Požar podrasti na Počakovem

Včeraj je ob 12.34 iz neznanega vzroka zagorela podrast v naselju Počakovo. Gasilci PGD Svibno in Radeče so s skupnimi prizadevanji požar na površini okoli 0,5 hektarja pogasili. Obveščene so bile...

Prvo gasilsko tekmovanje letos: kviz mladine

Preteklo nedeljo je na igrišču radeške šole in v prostorih radeške enote Glasbene šole Laško-Radeče potekal kviz gasilske mladine Gasilske zveze Radeče, katerega se je udeležilo devet ekip pionirjev...

Svibno gostilo shod markacistov

Že tradicionalno se drugo nedeljo v marcu zberejo markacisti iz zasavskih, posavskih in dela savinjski društev, ki skrbijo za urejenost planinskih poti. Tokratno srečanje je gostilo Planinsko...

Zakadilo se je iz Audija na cesti Zidani Most-Radeče

Kmalu po 15. uri so bili operativni gasilci treh društev poklicani na pomoč: po podatkih ReCo Celje je šlo za požar osebnega vozila na cesti Zidani Most-Radeče. Ko so prihiteli na kraj dogodka, so,...