"Hitro vzemi tri merice boljše moke, zamesi jo in speci kolače." (1 Mz 18,6). S temi svetopisemskimi besedami je Društvo kmečkih žena Arnika Svibno povabilo k tradicionalnemu blagoslovu (od leta 2017) božičnega kruha – poprtnika v župnijski cerkvi na Svibnem na predvečer praznika Svetih treh kraljev, 5. januarja 2024.
Z željo, da se ohranja in prenaša novim generacijam dragocena tradicija in kultura, ki ima svoj izvor v veri prednikov in sodobnikov. Blagoslov štiriindvajsetih pestro okrašenih in oblikovanih poprtnikov je opravil župnik Janez Jasenc.
K prazničnemu vzdušju in vonju »hiše kruha« pa je prispeval še božično-novoletni koncert MPZ Papirničar Jagnjenica ter Moškega in Ženskega pevskega zbora Laško.
Maše in prireditve se je udeležil tudi papeški diplomat na nunciaturi v afriškem Čadu Matjaž Roter, ki ima svoje korenine tudi v Svibnem.
Žegnan poprtnik so domače gospodinje tudi tokrat, na tretji sveti večer, do jutra na praznik pustile na mizi pred jaslicami v domači hiši, nato razrezale in razdelile domačim in tudi živalim.
Otroci pa so morali skakati in doseči kruh, ki so ga držale nad glavo. Tako so pokazali, koliko bodo v tekočem letu zrasli.
Predvsem je ta obredni kruh eden starejših simbolov božičnih praznikov, znamenje učlovečenja Boga, ki se tudi daje v hrano vernim pri maši. In kot nevsiljivo in najbolj vsakdanje oznanilo Gospoda z nami in med nami. Njegova prva pisna omemba in opis sta z začetka 17. stoletja.
Do srede 20. stoletja so ga pekli v božičnem času skoraj po vsem območju Slovenije. Konec stoletja je običaj dobil nov razmah. Motivika, oblika, imena, celo čas peke se lahko razlikujejo, tudi z njim povezane šege, simbolni pomen pa je vedno enak.
Društvo kmečkih žena Arnika je vpisano pri ministrstvu za kulturo kot nosilec žive kulturne dediščine. Že leta 2019 pa je po izboru SAZU – oddelka za etnografijo poprtnik kot slovensko posebnost predstavilo v Milanu na mednarodni prireditvi AlpFoodway, katere namen je ohranjanje nesnovne avtohtone in tradicionalne kulturne in prehranske dediščine alpskih dežel.
Izvorno je bil članek, katerega avtor je Jože Potrpin
objavljen na spletni strani Družina (6. 1. 2024); dostopen je preko te povezave.
