Včeraj, v četrtek, 12. junija, je minilo 50 let od smrti nekdanjega radeškega župnika Mirka (Friderika) Sevška. Rojen je bil 2. maja leta 1929 v vasi Radgonica, župnija Dole pri Litiji. V mladosti je zaradi nesreče v hlevu izgubil vid na enem očesu. Po šolanju in študiju je bil leta 1955 posvečen v duhovnika. Novo mašo je imel na domačih Dolah. Kaplan je bil (po dosegljivih podatkih) v župniji Metlika in Tržič, in sicer do 29. januarja leta 1962, ko je prišel v Radeče.
V Radečah je bil takrat župnik, dekan in duhovni svetnik Anton Lovšin (1883 + 1963). Lovšin je bil župnik v Radečah vse od leta 1920. Med drugo svetovno vojno je bil izseljen. Lovšin je hudo zbolel in ni mogel več upravljati in voditi župnije, zato je v Radeče prišel duhovnik Mirko.
Najprej kot kaplan, že čez dober mesec dni pa ga je škof Anton Vovk imenoval za župnika župnije Radeče. Župnik Anton Lovšin je umrl 31. januarja leta 1963.
Mlad župnik Mirko je bil zelo priljubljen, ljudski župnik. Veliko faranov ga je klicalo Oče Mirko. Število vernikov se je hitro povečevalo. To je zelo hitro opazila tudi aktualna oblast in njegovo delovanje temeljito opazovala in spremljala. Marsikaj zanimivega o teh časih lahko preberemo v knjigi dr. Milka Mikole: Religija, Cerkev in šola v dokumentih občinskih komitejev ZKS zgodovinskega arhiva Celje (druga knjiga Občinski komiteji ZKS Posavja in Zasavja). V nadaljevanju objavljamo nekaj citatov iz te knjige, povezanih z delovanjem župnika Mirka Sevška:
»Župnik je zelo aktiven in taktičen. Vernike zna pridobiti, posebno vidne uspehe ima pri otrocih, ker se je zadnje čase število otrok pri verouku zelo povečalo. Otrokom deli sladkarije, podobice in za pridnost pri učenju še posebna priznanja – da otrokom v zvezek posebni red v obliki ptička v gnezdu.
Odkar je župnik v Radečah, smo opazili, da se je število vernikov pri cerkvenih obredih še za enkrat povečalo. Župnik Sevšek ima povsem svoje nove metode dela. Z vsemi je zelo prijazen, ne glede na spol in starost. Celo na cesti ustavlja otroke, če ga ne pozdravijo, jih prijazno pouči in potem deli bonbone. Je zelo živahen in dober govornik. Število ministrantov se je toliko povečalo, da ni imel dovolj ministrantskih oblek za vse…« To je nekaj stavkov iz prej omenjene knjige, ki pričuje o delu in uspehih župnika Mirka na osnovi zapažanja in spremljanja takratne oblasti.
Ne glede na vse, je bil župnik Mirko priljubljen ne samo pri vernikih, ampak tudi pri številnih nazorsko drugače mislečih, s številnimi je imel prijateljske stike in se z njimi srečeval, pogovarjal, tudi kartal …
Župnik Mirko ni imel avtomobila. Njegovo prevozno sredstvo je bilo kolo. Na Vrhovem so bile maše poleg nedelje tudi med tednom (vsak četrtek zjutraj). In do tja se je vozil s kolesom, seveda še po makadamski cesti. Ko je bila maša na Brunku, se je s kolesom peljal do spodnje Brunške Gore in nato peš na Brunk. Če pa je bila kakšna možnost, so prišli z avtom ponj v Radeče in ga odpeljali na podružnice. A avtov takrat še ni bilo veliko.
Ves čas njegovega župnikovanja je v župnišču gospodinjila gospa Milena Zorec (1932 + 2024), ki je prišla v župnišče leta 1962, da bi skrbela za obolelega župnika Lovšina in je nato tu ostala 30 let. Po Sevšku še v času, ko je bil župnik Ciril Merzelj (1933 + 2018).
Župnika Mirka se spominjamo tudi po tem, kako je vsako jutro in večer prebiral, molil brevir, in to tako, da se je med molitvijo sprehajal okoli cerkve, vmes pa pozdravljal in se pogovarjal z mimoidočimi. Takrat je mimo cerkve potekala glavna cesta proti staremu železnemu mostu.
Kako je bil oče Mirko vpet v kraj, priča tudi podatek, da je bil predsednik čebelarskega društva Radeče. To društvo prav letos obhaja 100 letnico delovanja.
Župnik Mirko je kljub mladosti hudo zbolel in 12. junija leta 1975 v starosti 46 let v celjski bolnišnici umrl zaradi posledic bolezni na trebušni slinovki.
Pogreb je bil 14. junija. Pogrebno slovesnost je vodil nadškof Jožef Pogačnik ob spremstvu številnih duhovnikov in nepregledne množice faranov in prijateljev. Po maši zadušnici v cerkvi je sprevod potekal od cerkve na pokopališče v Radečah, kjer je pokopan.
Po smrti so mu farani želeli postaviti lep spomenik. Sredstva so se zbirala po celotni župniji. Zbrana sredstva je takratna oblast zaplenila z izgovorom, da tisti, ki so pobirali denar, niso imeli ustreznih dovoljenj. Po številnih pritožbah, prošnjah in zahtevah je bil denar vrnjen, a ne v celoti. Župnik Mirko je tako po tej težki in neprijetni zgodbi dobil svoj nagrobnik. Na njem je napis: »Med vami sem živel, med vami umrl, bo kdo – li za mano si solzo utrl? Ni treba – a kadar greš tod naokoli, vsaj en očenaš mi za dušo pomoli!«
Po smrti je v župnijo ob koncu tedna prihajal duhovnik dr. Ivan Merlak, sicer odgovorni urednik katoliškega tednika Družina. Pomagal pa je tudi sosednji župnik iz Svibnega Ciril Brglez. Sredi avgusta leta 1975 pa je bil za novega župnika umeščen Mirkov naslednik Ciril Merzelj.
Župnik Mirko Sevšek bo vsem, ki smo ga poznali, ostal v nepozabnem spominu in verujemo, da je naš zvesti priprošnjik v nebesih.
Besedilo: Miran Prnaver
Foto: osebni arhiv Miran Prnaver
