V zaključnem delu šolskega leta, tekom katerega so učenci Glasbene šole Laško-Radeče nadgradili glasbeno znanje, igranje na inštrumentih in razvili obseg glasu ter spoznali nove prvine plesnih elementov, pripravili "Plehfest", pri programu pa so sodelovali še učenci Glasbene šole Brežice ter Pihalni orkester radeških papirničarjev.
Kot prvi so se s sedmimi zaigranimi in zapetimi skladbami predstavili učenci, ki obiskujejo šolski pihalni orkester v enoti Radeče. Na Glasbeni šoli Laško- Radeče namreč delujeta kar dva pihalna orkestra; njihovi vrstniki obiskujejo orkester tudi v enoti Laško, ob posebnih priložnostih pa zaigrajo združeni.
Pihalni orkester v okviru šole deluje v Radečah od leta 1997 - ob ustanovitvi orkestra v šolskem letu 1997/98 je bil dirigent Jože Rus, potem pa je dirigentsko palico prevzel Boštjan Župevc, učitelj trobente, ki vodi orkester vse do današnjih dni, že 20 let. V orkestru igrajo tudi učitelji Neva Marn Hafner, Primož Razboršek, Marko Razboršek, Toni Škaler in Benjamin Kos, ki poučujejo na oddelkih za trobila, pihala in tolkala.
Sledil je nastop petih skladb Pihalnega orkestra Glasbene šole Brežice, kateremu je dirigiral Toni Škaler. Prve vaje orkestra segajo v leto 1967. V šolski kroniki lahko preberemo, da je bil orkester zelo aktiven in priljubljen v samem kraju in širše, vse do zadnje omembe leta 1974. Po daljšem premoru je 22. aprila 1997 na koncertu »Znamo tudi drugače« ponovno zaigral pihalni orkester glasbene šole. Dirigentske palice in pedagoškega vodenja se je lotil učitelj klarineta Igor Požar. Po sedmih letih uspešnega dela je v šolskem letu 2004/05 orkester prevzel učitelj trobente Miran Petelinc. S šolskim letom 2013/14 je bila taktirka predana učitelju pozavne Toniju Škalerju. Orkester sestavljajo sedanji učenci, v delo orkestra pa se redno vključujejo tudi nekdanji učenci in profesorji. Orkester se letno predstavi vsaj dvakrat, na koncertu šolskih orkestrov v decembru in v aprilu. Prav tako se udeležuje revij pihalnih orkestrov glasbenih šol Slovenije. Ponosni so, da veliko učencev tudi po zaključku glasbenega izobraževanja nadaljuje svojo glasbeno pot v lokalnih ljubiteljskih pihalnih orkestrih.
V zaključnem delu prireditve, katero sta povezovala Jan Strajnar in Ema Kmetič, so pod dirigentsko taktirko Antonije Germ zaigrali še člani Kulturnega društva Pihalni orkester radeških papirničarjev (PORP) - ti so pred leti obeležili stoletno tradicijo obstoja in delovanja, saj začetki organiziranega delovanja godbe na pihala v Radečah segajo v leto 1910. Pred tem, okrog leta 1906, je sicer že obstajala skupina godbenikov, ki je občasno nastopala, imela pa je samo podeželski značaj.
Po končani drugi svetovni vojni je godba okrepila zasedbo in aktivno pričela z uspešnim delovanjem. Leta 1959 je tovarna papirja Radeče prevzela pokroviteljstvo, zato se je godba preimenovala v Sindikalno godbo Tovarne papirja Radeče. V letu 1978 je orkester proslavil svojo 65-letnico in se preimenoval v Pihalni orkester radeških papirničarjev – PORP in v okviru praznovanja razvil tudi svoj prapor.
Danes orkester uspešno nadaljuje s svojim delovanjem na področju kulturne dejavnosti v Občini Radeče, s svojimi nastopi bogati različne prireditve ob državnih in kulturnih praznikih ter drugih priložnostih.
Hkrati skrbi za ohranjanje tradicionalnih dogodkov kot so npr. prvomajska budnica, božično-novoletni koncert, sodelovanje na dnevih splavarjenja itd., ki smo si jih Radečani prisvojili kot del krajevne identitete.
Orkester se udeležuje tudi raznih prireditev izven meja naše države in trenutno šteje dobrih trideset članov, vsako leto pa si prizadevajo za prihod mladih glasbenikov, saj je njihova glavna naloga skrb za podmladek.
Izvajanje društvene dejavnosti orkestra v prvi vrsti izvira iz ljubezni do glasbe ter želje po druženju, kar ohranja tradicijo delovanja Pihalnega orkestra radeških papirničarjev.
Na prireditvi "Plehfest" je ravnateljica GŠ Laško-Radeče, Rosana Jakšič, dejala, da so Plehfest pripravili v namen promocijske dejavnosti pihalne godbe v kraju, vzpodbujanju učencev k vključevanju v pihalne orkestre, k vpisu v glasbeno šolo, medgeneracijskemu druženju ter strokovnemu sodelovanju dirigentov.
