Predstavo  ’O Radečah (ne)pekoče’ , ki je nastala po zamisli domačega gledališkega ustvarjalca Tomaža Lavrinca in jo je Gledališko društvo Radeče prvič uprizorilo ob svoji 20-letnici delovanja, je imelo radeško občinstvo - če jo je v oktobru zamudilo, priložnost videti v prvem tednu decembra, ko je bilo 6. decembra pripravilo zabaven in duhovit večer, na katerem so ob koncu podelili tudi Radeg-a.

Uvod v prireditev, prepleteno z obilico smeha, je pripadel Nataliji Novak, ki se je skozi pesem "sprehodila" skozi obletnico društva, zatem pa je Tomaž Lavrinec v vlogi gostitelja Lovra napovedal posebno doživetje – stand up šov – , na katerem bodo kandidati za nastop v Ljubljani sodelovali na avdiciji, ki so obiskovalcem postregli z zvrhano mero humorja na odru, ki je, kakopak, izvabilo v dobri uri nemalo smeha v občinstvu.

STAND UP ŠOV: NA AVDICIJO SKOZI NEKDANJE VLOGE

Statični del predstave sta bila Alenka Gros in Bojan Sumrak, ki sta sestavljala ocenjevalno komisijo, na odru pa so se v sklopu prve javne avdicije stand up šova predstavili izjemni igralci in igralke v upodobitvah različnih likov. Kot pomoč pri izbiri (je že pred tem namignil Lavrinc, sta imela ocenjevalca "aplavzometer", ki je nakazoval s pomočjo najglasnejšega in najdaljšega aplavza publike, kdo bi utegnil oz. utegnila biti najboljši komika oz. najboljša komičarka.

Prva je na oder stopila Vesna Močilar ter navdušila v vlogi naglušne in ostarele Ani Perc, namišljene članice Društva kmečkih žena Arnika s Svibna, ki se je prišla pohvaliti kot pevka, k petju pa je pripravila tudi obiskovalce.

Rok Železnik je v vlogi kmeta Tončka z Žebnika s sanjavimi očmi in neomajnim optimizmom, da nekoč vendarle bo njegova, izpovedoval svojo ljubezen Micki. Brez slovesa in smiselnega zaključka njegovega nastopa je odvihral z odra, ker ga je nenadoma spreletelo, da "mora otavo posprav't."

Po tem spominu na igro Županova Micka, se je zvestim obiskovalcem radeškega gledališča vrnil spomin tudi na zadnjo uspešnico z odrskih desk - Nekaj dragega in popolnoma neuporabnega, kjer se je skozi avdicijski del v vlogo prodajalke ljubezni ukrajinskega rodu Vere odlično vživela Irena Bervar Suzič, ki je svoje atribute usmerila v aktivni meri kar na člana ocenjevalne komisije.

Z vmesnim glasbenim nastopom so se predstavili instrumentalisti Rok Železnik, Andrej Barachini in Brane Matošec ter odlična vokalistka Anja Novak.

Franc Gros je v podobi veselega Jokija, ljubitelja rdečega vinca, nasmejal občinstvo s pristnim domačim humorjem.

Tanja Žibret Lavrinec se je predstavila kot Kura Mala z Jelovega in razložila, kako je pripadna gospodarju domačije Poldetu in kako pridna je v nesenju jajc. Z utrinkom se je vrnil spomin na otroško gledališko predstavo izpred šestih let Sedem kur in lisica.

V vlogi Matilde, navdušene medicinske sestre, je Jerneja Novak, tokrat z značilnim štajerskim naglasom, požela velik aplavz skozi monolog, v katerem je opisala, da je "res ena faca, in da jo imajo vsi radi" ter ponudila, naj "kdor potrebuje družbo, pogovor, le pride k njej v zdravstveni dom, kdor potrebuje zdravnika, mora imeti pa srečo, kot na loteriji - da je zdravnik sploh tam." 

Na oder je stopil tudi Brane Motoh (spomnili smo se ga iz satire Gospa Poslančeva), ki je predstavljal prefinjenega politika Andreja, ki se je potegoval za mesto poslanca in je namigoval, zakaj je prav on dobra izbira, med nastopom pa še zaigral na orglice in v duhu samopromocije naredil tudi selfi s publiko. 

Po tem, ko je Tomaž Lavrinec navdušil že uvodoma kot voditelj Lovro z namazanim jezikom in prepričljivo pojavo, se je pojavil še kot umetnik distribucije Zoki, ki je sam zase poudarjal "da zrihta vse", južnjaški način govora je razkrival, da je prišel v Radeče iz Banje Luke, za tiste, ki niso razumeli njegove vloge umetnosti distribucije, pa je tudi po domače povedal, da je - diler. Skozi njegove namige, kaj vse lahko "zrihta", se je med drugim spotaknil ob dejstvo, da v kraju ni (več) banke, ob monopolno vlogo domačega video-snemalca, ob medij, ki mu ne gre vse verjeti, itd...

Na avdiciji, na katero pa ni želel priti in je vsa Sumrakova vprašanja dojemal kot norčevanje iz pridnega, poštenega delavca, se je v modri delovni halji pojavil še hišnik Srečko Abram (Srečko Jazbinšek), ki je ocenjevalcema skušal pojasniti, da je samo pripeljal olje za ogrevanje kulturnega doma. Pred tem pa kup nesporazumov že pri tem, kakšno ima ime in priimek.

Smešni besedni pripetljaji so si sledil en za drugim in četudi so prav vsi kandidati na avdiciji pokazali svoje kvalitete, je na koncu postala zmagovalec – publika, ki je bila s svojim smehom največja in najboljša nagrada, je razkrila aktivna gledališka ustvarjalka Katja Čeč, ki je na odru odigrala vlogo, po kateri je znana v kraju tudi mimo gledaliških vrst - povezovalke programa.

OD MASKERKE IN IGRALKE DO REŽISERKE

V sklopu ponovitve stand up-a O RADEČAH  (NE) PEKOČE je Gledališko društvo Radeče razglasilo in podelilo svojega "oskarja", nagrado, ki jo kot priznanje za dolgoletno in posebej izstopajoče delo v gledališču izročijo svojim članom, bodisi posameznikom bodisi kar zasedbam.

V letošnjem letu je Saša Plevel, predsednica Gledališkega društva Radeče, kipec Radeg podelila Tanji Žibret Lavrinec.

Kot maskerka je tisto odločilno oko, ki likom na odru Tanja daje življenje, njene maske niso le tehnični izdelki - so premišljeno zasnovane podobe, ki skrivajo značaj, zgodovino in svet vsakega lika. Z izborom materialom, barv in tekstur ustvarja na način, da igralca takoj "potegne" v zgodbo, brez njenega občutka bi bile številne predstave manj prepričljive in manj polne.

Poleg tega je Tanja večkrat dokazala svojo prilagodljivost in pogum tudi kot igralka - enega od teh utrinkov je bilo mogoče videti prav na dan podelitve Radeg-a. V ključnih trenutkih je večkrat nadomestila vloge, ki jih je bilo potrebno odigrat v zadnjem hipu.

Je tudi mentorica uspešne mladinske gledališke skupine Paranormalci in režiserka nove mladinske predstave (Ne)popolna, svoje znanje ličenja in izdelave odrske maske pa nesebično predaja naprej, zlasti mlajšim rodovom ter tudi vsem ostalim zainteresiranim.