Čeravno so od tekmovanja, na katerem je Radečan Branko Suzić (roj. 1964) osvojil laskavi naslov najboljšega na svetu v svoji kategoriji, minili že skoraj trije meseci, pa verjetno marsikdo niti ne ve, da imamo v mestu ob Savi uspešnega tekmovalca v športni panogi powerliftinga oz. če pojasnimo v naši lepi slovenščini - gre za šport moči, pri katerem je cilj dvigniti največjo možno težo. In Branko Suzić je 24. maja 2025 v norveškem Drammnu na svetovnem prvenstvu v kategoriji veterani III do 120 kg dvignil pri potisku s prsi 187,5 kg in osvojil zlato medaljo!
Kot navaja Mednarodna powerlifting zveza (IPF), tekmovalci v tem športu izvajajo tri osnovne dvige: počep, potisk s prsi in mrtvi dvig, cilj pa je čim večji skupni seštevek v kilogramih.
Powerlifting se je sicer kot organizirana športna panoga razvil v 20. stoletju iz začetnih oblik tekmovanj v moči in dvigovanja težkih uteži. Prvič so tekmovanja pod tem imenom začeli organizirati v Združenih državah Amerike v 50. in 60. letih 20. stoletja. Leta 1972 je bila ustanovljena Mednarodna powerlifting zveza, ki danes predstavlja glavno svetovno organizacijo za ta šport in je odgovorna za organizacijo svetovnih prvenstev in drugih mednarodnih tekmovanj.
Branko Suzić je tudi predsednik Atletskega kluba Radeče.
Na tekmovanju 24. maja je v zelo napetem boju z domačinom, Norvežanom Alfom Granvangom, Branko ohranil prednost. Dvignil je 187,5kg v in si s tem tudi zagotovil zmago v kategoriji veteranov III. do 120kg. In ne le, da gre za osebni izjemen dosežek, nanj je lahko ponosna celotna športno naravnana srenja, kajti Suzićeva zlata medalja predstavlja prelomnico v slovenskem powerliftingu - "prvič smo namreč lahko na svetovnem odru slišali slovensko himno," so ponosno zapisali v Powerlifting klubu Polzela.
Iz spletne strani Openpowerlifting je razvidno pri predstavitvah tekmovalcev, koliko znašajo posameznikovi osebni rekordi in dosedanje uvrstitve na mednarodnih tekmovanjih. Branko Suzić že vse od leta 2005 osvaja prva tri mesta v svoji kategoriji, kar je dokazoval na tekmovanjih v Italiji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, v Grčiji, v Srbiji, v Turčiji ter tudi seveda v domači Sloveniji.
