V Vrhovem v letošnjem letu praznujejo dve pomembni obletnici: 70 let Prosvetnega društva Vrhovo in 60 let Krajevne skupnosti Vrhovo. Ker sta en z drugim tesno povezana in ker kraj pravzaprav deluje po principu "vsi povsod", je tudi dogodek, preko katerega so združili praznovanje obeh jubilejev, potekal tako, kot poteka njihovo siceršnje (so)delovanje: z roko v roki, skupaj. 8. novembra so tako v domači dvorani prosvetnega doma pripravili prisrčno prireditev, iz katere je vel duh ponosa in krajevne pripadnosti, in na kateri ni manjkalo dramskih vložkov, vokalne glasbe ter tudi pridiha sodobnosti z video-vložki.
Oblikovalke programa, ki ga je zasnovala Katarina Klajn , so med drugim opomnile, da kraj, ki šteje nekaj manj kot 500 prebivalcev, nosi v svojem imenu besedo ‘vrh’, kar je pomenjljivo, in da kraj niso le hiše, ceste in polja - »Vrhovo smo ljudje« je večkrat odzvanjalo na svečani prireditvi v znak obeležitve obeh obletnic med zidovi domačega prosvetnega doma.
Zametki vrhovškega organiziranega kulturnega delovanja segajo še približno desetletje pred letnico ustanovitve Prosvetnega društva Vrhovo, kar dokazuje dejstvo, da so se po koncu II. svetovne vojne mladi začeli povezovati v skupine in pripravljati različne programe za različne priložnosti, predvsem pa so uprizarjali gledališke igre - najprej kar po domovih, kasneje pa v takratni Mesojedčevi hiši, kjer je imela svoje prostore osnovna šola. Ti kulturni drobci so dali osnovo, na kateri je bilo nato ustanovljeno Prosvetno društvo Vrhovo.
Prosvetno društvo Vrhovo, katerega ‘rojstvo’ nosi letnico 1955, je skozi 70 let delovanja preseglo meje kraja in občine, saj so z določenimi projekti ustvarjalnost domačih ponesli tudi preko državne meje. »Ljudje znotraj društva znamo ohranjati tradicijo, a hkrati stopati v korak s časom«, je poudarila ena izmed nastopajočih: »Zato danes ne praznujemo le obletnic, temveč praznujemo skupnost - 70 let Prosvetnega društva in 60 let Krajevne skupnosti Vrhovo sta pomembna mejnika, do katerih so pripeljale mnoge raznolike zgodbe ljudi, ki se povezujejo in dajejo kraju dušo.«
Med spletanjem programa, ki je nežno valoval med prikazom preteklosti in razvijanja ter sedanjostjo aktualnih ustvarjalcev, je bilo nekajkrat slišati in občutiti, kako je Urška Marion Klajn z žarom v očeh in odločnostjo v glasu prepevala pesem “Slovenka sem”, h kateri so se pridružile še ostala dekleta in mlade ženske -
kot simbol, kako ljubezen do domačega, do tistega, kar nam je vsajeno kot narodna zavest, lahko ob prisotnosti človeka oz ljudi, ki nosi(jo) v sebi gonilo silo, spontano pripelje do povezovanja in dela v skupno dobro.
VSE SE JE ZAČELO Z GRADNJO NOVEGA GASILSKEGA DOMA IN DVORANE V NJEM
In tega v Vrhovem nikdar ni manjkalo. Prav na tak način je denimo jeseni 1954 prišlo do začetka gradnje novega gasilskega doma in obenem dvorane za prireditve (na lokaciji, ki jo je pod ugodnimi pogoji odstopil tov. Brilej), k čemur so stremeli že takratni gasilci, ki so otvoritev nove zgradbe gasilsko-prosvetnega doma izvedli že 1. maja 1955. Rekordno hitra izvedba gradnje je ob občinski pomoči v finančnem smislu terjala kar 9500 udarniških delovnih ur krajanov v vrednosti nad milijon takratnih dinarjev, 900 udarniških ur s konji v vrednosti nad 100.000 dinarjev. Dvorana, velik oder in srčnost kulturno naravnanih zanesenjakov so bili v največji meri povod, da so krajani nato 18. junija 1955 ustanovili Prosvetno društvo Vrhovo.
Na domačem odru so nato sledile uprizoritve zahtevnih dramskih del, katerim pa so bili Vrhovčani z neomajno voljo, kos, kulturni utrip, ki ga je začela dramska skupina, pa so v ustvarjalnem duhu dopolnjevali še člani domačega ansambla, ki si je nadel ime Žabe, že kmalu so luč sveta ugledala otroška dramska dela in tudi folklora je zaživela. Celo po dve veselici letno so priredili.
Igre so Vrhovčani postavili najprej na domač oder, nato pa gostovali še v bližnjih krajih: v Loki, na Svibnem, v Šentjanžu, v Boštanju, ...
Med letoma 1975 in 1979 so se posvetili še gradnji športnega igrišča, po izgradnji le-tega pa je svoj čas močno živel malonogometni in rokometni duh v kraju. Sedaj se igrišče ob vrhovškem prosvetnem domu uporablja v rekreativne namene krajanov in za igro otrok. Športni duh v kraju je danes živahen, saj v dvorani izvajajo namiznoteniška druženja, prirejajo pa tudi plesne tečaje in telovadbo.
VZDRŽEVALNA DELA NA PROSVETNEM DOMU SKOZI ČAS
Po tem, ko je dvorana iz leta 1955 sprejela v svojo notranjost ničkoliko domačih ustvarjalcev in obiskovalcev, kulturno in športno pogosto pokala po šivih in so jo krajani redno napolnjevali do zadnjega kotička, so se po nekaj desetletjih že začele kazati potrebe po nujnosti določenih vzdrževalnih del. Tako so obnovili streho in nabavili nove stole (2003), staro ozvočenje nadomestili z novim, prebelili fasado in umestili nova okna z roloji (2004), sledila so števila druga dela: napeljava nove elektro-instalacije, polaganje parketa, obnova centralne kurjave, obnova balkona v dvorani, pleskanje notranjih sten, zamenjava starih vhodnih vrat z novimi, nove zavese za na oder in tudi zamenjava dotrajanega odra z novoizdelanim, izolacija stropa, menjava luči, ...
Vsa ta dela so pripeljala k temu, da je bil prosvetni dom v Vrhovem leta 2005 temeljito prenovljen in ob 50-letnici domačega prosvetnega društva so v tej luči pripravili tudi slavnostno otvoritev, h kateri sta bila povabljena članica prvega gradbenega odbora iz leta 1955 Anica Martinšek in prvi predsednik Prosvetnega društva Vrhovo Karlo Kržan.
Dela pa se tedaj, pred 20-imi leti, niso ustavila. Prenovili so še teraso nad glavnim vhodom, izdelali podporni zid na športnem igrišču, namestili so nova igrala in izdelali zid ter namestili kovinsko ograjo ob glavni cesti, da je vrhovška mladež med igro karseda varna. Zadnja večja investicija pa je zapisana v leto 2023, ko se je začelo z energetsko sanacijo zgradbe. Ko so se letos iz objekta izselili člani PGD Vrhovo - v njihov drug, nov, samostojen gasilski dom, pa so vsi prostori iz zgradbe prosvetnega doma pod okriljem Prosvetnega društva Vrhovo.
Medsebojne pogovore znotraj peterke deklet in mladih žensk, ki so doživeto prikazovale dogajanje, razmišljanja in dejanja nekoč in danes, so dopolnjevali kratki video-vložki.
Med krajani se skriva mnogo darov, od tistih drobnih pa do velikih - in nekaj izmed teh so ujeli v kratke video predstavitve: tako je bilo mogoče skozi vnaprej pripravljene in zmontirane posnetke pokukati v ustvarjalni svet klekljarice Vide Remih in njene vnukinje Nike Remih, kot tudi inovatorjev (kosilnica) v domači delavnici Matica Lončarja in Matjaža Kozmusa, za hip se je bilo mogoče seznaniti, kako nastajajo unikatna ročna dela Anice Zupanec, prav tako tudi z bogato bero edinstvenih izdelkov ročnodelke Nade Primon in si ogledati postopke opletanja ter izdelovanja košar izpod rok Rada Simončiča.
SPODBUDNE MISLI NUŠKE IN ANDREJE, ZDAJŠNJE IN NEKDANJE PREDSEDNICE
Nuška Golobič, ki je v letošnjem letu od dolgoletne predsednice Andreje Burkelc Klajn, prevzela mesto vodilne v Prosvetnem društvu, je ob sklepnem delu svečane prireditve dejala: »Gledališke ustvarjalke so na izviren način prepletle preteklost s sedanjostjo in pripravile zanimivo potovanje skozi čas, na katerem uživam in srečujem ideje, za katere verjame, da jih je vrednost spet oživeti - in z vašo pomočjo, dragi krajani, verjamem, da nam bo to uspelo.«
Oprla se je na razne okrogle jubileje (70 let PD Vrhovo, 60 let KS Vrhovo, Nuška sama praznuje letos 50 let in ob tem izpostavila nekdanjo aktivno članico Mimico Martinšek, ki pa je napolnila 90 let) in izrazila željo, da pot društva nadaljujejo srčno, spoštljivo in goreče tudi v prihodnje.
Svoj nagovor je zbranim namenila tudi Andreja Burkelc Klajn, ki je Prosvetno društvo Vrhovo vodila kar četrt stoletja. »Neizmerno sem hvaležna krajanom, ki so bili leta 1955, pogumni in so brez velikih denarnih sredstev, a po drugi strani z veliko vztrajnosti, delavnosti in povezanosti zmogli zgraditi objekt, na katerega smo lahko še danes ponosni.«
Spomnila je, da je predstavljal temelj za razvoj kulture na vasi in se zadovoljno ozrla na prehojeno pot prenove, ki tudi generacijam, ki delujejo danes, bodo delovale jutri, prihodnja leta, predstavlja dobre osnovne pogoje za snovanje manjših in večjih kulturnih projektov, ter položila na srce, naj se ohranja tradicija in se dopolnjuje z znanjem ter inovativnostjo.
»Naše otroke smo preko kulture (na)učili ljubiti slovensko besedo in svoj domači kraj,« je dragoceno vrednost delovanja vrhovškega prosvetnega društva izpostavila kot popotnico, preko katere je pogled v prihodnost obetaven.
KRAJEVNA SKUPNOST VRHOVO KOT DRUŽINA
Besede, ki jih je zbranim namenil predsednik Krajevne skupnosti Vrhovo, Drago Klanšek, so uvodoma nosile navedbo, da prihajajo iz treh vasi: Vrhovo, Log pri Vrhovem in Prapretno ter dveh zaselkov: Goreljce in Redna, in da skupnost, ki jo je primerjal z družino, šteje 470 članov - prebivalcev.
Vrnil se je v čas nazaj, ko je omenil nekdanjo skupno željo po povezavi s svetom, ki se je udejanila preko izgradnje žičnice čez reko Savo - ta jim je omogočila dostop do Železniške postaje Breg. Zgradili so pet vodovodov, imeli obilo opravkov z urejanjem cest in elektro-napeljave ter skrbeli tudi za domačo cerkev sv. Martina in domače pokopališče.
»Leta 1980 smo dobili telefonijo, v 90-ih letih obnovo vodovoda in izgradnje kanalizacije, pričelo se je postopno kabliranje električnih priključkov,« je nizal razvojne mejnik in dejal, da je bila “družina žabarjev”, kot jim radi pravijo, na posebni preizkušnji ob izgradnji Hidroelektrarne Vrhovo, takrat so postali bogatejši za mrliško vežico in trgovino (ki je danes pekarna). »Želim, da ostanemo povezani, da se razumemo, da se še naprej razvijamo in da naša družina čuti, da je to kraj, kamor se boste vedno vračali,« je v zaključku strnil želje Drago Klanšek.
Obojim slavljencem, tako Krajevni skupnosti Vrhovo kot Prosvetnemu društvu Vrhovo, so ob koncu čestitali in zaželeli še mnoga uspešna leta
- župan Občine Radeče Tomaž Režun,
- Gledališko društvo Radeče (zanj Saša Plevel),
- Folklorno društvo Brusači Radeče (zanj Nina Muhvič),
- Prostovoljno gasilsko društvo Vrhovo (zanj Roman Remih),
- Komunala Radeče (zanjo Brigita Stopar) in
- Krajevna organizacija Rdečega križa Vrhovo (zanjo Simona Gračner),
slavnostni dogodek pa se je sklenil z rojstnodnevno torto in pogostitvijo ter druženjem v duhu veselja.
