Na domačiji Antona Aškerca v zaselku Senožete pri Rimskih Toplicah je minuli četrtek potekalo srečanje literarnih ustvarjalcev znotraj občin Radeče in Laško, ki ga je pod delovnim naslovom "Besedna snovanja" pripravil Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Laško. Na dogodku je bilo navzočih skupno 11 ljubiteljev kulture, rdečo nit dogajanja pa je vodil dr. Zoran Pevec, pesnik, kritik, esejist in urednik.

Na začetku skoraj triurnega druženja v znamenju besed je navzoče nagovorila Špela Medved, koordinatorka laške območne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, ki je izrazila zadovoljstvo nad odzivom na povabilo na srečanje.

To je tokrat potekalo drugič na posestvu, kjer je svojo mladost preživljal največji slovenski pesnik balad Anton Aškerc in na kateri njegovi potomci uspešno prepletajo dejavnosti v literarno-etnološkem muzeju, sirarni in degustacijskem prostoru ter z zgodbo Aškerčeve damaščanske vrtnice.

Literarni dogodki so sicer, razumljivo, "doma" na tej domačiji že vrsto let, so pa bili nekaj časa (omejitve v povezavi z epidemiološkimi razmerami) malce v zatonu. Domovanje literarnih dogodkov, kot so večeri in delavnice, tako prikladno dopolnjuje povezanost ustvarjalca literarnih del iz preteklosti z ustvarjalci sedanjega časa.

Pozvala je, da je vsak udeleženec literarne delavnice povedal nekaj o svojem ustvarjanju in delu, na pobudo dr. Zorana Pevca pa tudi zakaj in ob kakšnih priložnostih posameznik piše.

Nato je dr. Zoran Pevec, mentor in strokovni spremljevalec letošnjega območnega srečanja, predstavljal teoretična izhodišča za kreativno pisanje tako poezije kot kratke zgodbe. Oprl se je na pomembne prvine in v svojem predavanju opozoril na ravno pravšnja razmerja posameznih elementov literarnega ustvarjanja, na pogoste napake, ki se jim jih je dobro ogniti in tudi na odkrivanje lastnega, sebi na kožo pisanega načina, kdaj in kako pisati.

Slovenist Zoran Pevec, rojen 1955 v Celju, je pesnik, kritik, esejist in urednik. Je doktor znanosti, tema disertacije je bila Urbana poezija na Slovenskem po Pesniškem almanahu mladih. Je član Društva slovenskih pisateljev, kjer je tudi član Komisije za prireditve, pa odgovorni urednik revije za književnost in kulturo Vpogled, odgovorni urednik revije za književnost Vsesledje in član uredniškega sveta revije za poezijo in poetično Poetikon. Napisal je več pesniških zbirk in strokovno monografijo Kako narediti pesem (priročnik za pisanje poezije) ter prevajal pesmi v češki, slovaški in poljski ter italijanski in nemški jezik. Za svoja dela je bil že večkrat tudi nagrajen.

Med drugim je poudaril, da dela lahko nastajajo v terapevtskem smislu, z namenom, da si človek olajša dušo, iz sebe izlije, kar ima v sebi (dobrega in zlega, pozitivna in negativna čustva) in brez predvidenega bralstva, v kolikor pa se lotevamo pisanja, ki bo doseglo bralce, je nujno poznati in upoštevati določene osnove, ki poezijo in kratko zgodbo dvignejo na višjo, umetniško raven.

Iz območja občine Radeče smo se dogodka udeležile Rafaela Pintarič, Maja Istenič in Doroteja Jazbec.

Delovno srečanje v znamenju besednega ustvarjanja se je sklenilo s prigrizkom, ki ga je v bogati obliki pripravil domačin in tudi udeleženec dogodka Avgust Aškerc, ob domačih dobrotah pa smo se preizkušali v nadaljevanju misli, sestavljanju verzov in/ali rim ter iskanju asociacij na dane pojme.

Preden smo se razšli, ni manjkalo odločnih pritrjevanj, da se ob letu osorej znova srečamo, v muzejski jedilnici spominske hiše Anton Aškerca pa smo za spomin še poskrbeli za skupinsko fotografijo (avtor Matjaž Aškerc).