Prvi program TV Slovenije je za slovo od nedelje ter uvod v nov delovni teden v včerajšnji noči ponudil ponovitven posnetek simfoničnega koncerta ljubljanske Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, ki je bil v sklopu koncertnega cikla Tutti sicer premierno predvajan 20. junija 2022, izveden pa 5. aprila 2022 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Umetniško zaznamovan nočni program je bil toliko bolj zanimiv za poslušanje, ker je v prispevku bilo moč slišati novost - Slavnostno uverturo Radečana po rodu Dominika Jakšiča, zatem pa so pri izvedbi Schumannove Koncertne skladbe za štiri rogove sodelovali uspešni mladi hornisti, ki so jo pripravili pod mentorstvom profesorja Boštjana Lipovška (prav tako Radečana), ob spremljavi Simfoničnega orkestra Akademije za glasbo pod vodstvom Simona Dvoršaka.

Dominik Jakšič je Slavnostno uverturo (2020) napisal ob zaključku študija kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani, četudi jo je idejno snoval že v preteklosti. Skladbo je komponiral kar med letenjem v majhnem jadralnem letalu nad Koroško in jo kasneje zapisal v notno črtovje. Letenje Dominiku, ki sodi v generacijo najmlajših slovenskih skladateljev, ponuja svobodo, ki pa se lahko v trenutku spremeni v svoje nasprotje (»spokojen let nad Alpami se lahko konča z umiranjem na obroke v najglobljem breznu«), a ravno ta kontrast daje življenju smisel, zato je Slavnostna uvertura poklon materi naravi, lepotam domovine in staršem.

Koncertu 5. aprila 2022 sta prisluhnila, kot je bilo moč ujeti skozi objektiv kamere, Dominikova starša, tudi oba srčno zapisana glasbi, oče Dejan Jakšič in mati Rosana Jakšič. V njuni družbi v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma sta bila tudi glasbenika in učitelja, ki sta zlasti učencem radeške enote Glasbene šole Laško-Radeče prav dobro poznana, brata Razboršek (Boris in Primož, prvi učitelj harmonike in drugi učitelj klarineta).

Kot otrok si je rad prepeval Nmau čriez jizaro

Formalno se je Dominik Jakšič zgledoval po baročnih francoskih uverturah, ki imajo značilno tridelno strukturo počasi–hitro–počasi. Predtakt trobil in tolkal nas popelje v glavno temo uverture, ki je preoblikovana koroška ljudska pesem Nmau čriez jizaro.

To pesem je skladatelj pogosto prepeval v svojem otroštvu, njena vsebina pa se mu je zdela v dobi narodovega samozanikanja in tudi humanitarne begunske krize precej primerna za obdelavo. Hkrati lahko rečemo, da gre pri tem delu tudi za umetniško »slovo od mladosti«.

Skladatelj se v skladbi poigrava z motivi pesmi Nmau čriez jizaro, jih variira in postavlja v različne inštrumente. Na začetku tako slišimo samo določene izseke v različnih inštrumentih, nato pa melodija v celoti zazveni v bogatem orkestrskem zvoku. V nadaljevanju poteka transformacija teme oz. njeno izpeljevanje, ki nato pripelje do ponovne ponovitve melodije v celotnem orkestru. Pesem Nmau čriez jizaro je tako postavljena v nov glasbeni kontekst, ki zazveni popolnoma drugače kot v ljudski varianti.

Komentarje k skladbam so pripravili študenti Oddelka za muzikologijo Filozofske fakultete Ivana Čemažar, Tjaša Judež in Jan Prepadnik.

Koncertni program