Ker so časi drugačni, je tudi proslava ob slovenskem kulturnem prazniku potekala drugače. Virtualno. In v času, ko smo prikrajšani za druženje, so ravno virtualni dogodki tisti, ki, četudi v drugčani obliki, vendarle povezujejo in skrbijo, da spomin na umetnost ne zbledi. "Kultura in kulturniki ne bomo utihnili. Prav kultura je tista rdeča nit, ki ostaja. In tudi če vzamejo odrske deske in možnost za skupinsko ustvarjanja, glasu na morejo vzeti," so v uvodu proslave, ki se je odvila v Vrhovem, na radeški železniški postaji in v županovi pisarni, optimistično povedali člani Prosvetnega društva Vrhovo.
Dela sta se srčno in predano, kot je bilo moč razbrati že tekom priprav na letošnjo obeležitev slovenskega kulturnega dne, skozi pripravo vsebinske zasnove, scenarija in režije lotila Urška Klajn in Anže Rus.
Za snemanje, umeščeno v izbrane vrhovške kotičke, je poskrbel Anže Rus, ki je celotno virtualno proslavo tudi zmontiral, posnetek govora župana Občine Radeče pa je pripravil Iztok Gospodarič. Da so posamezni kadri še bolj slikoviti je svoj del prispeval še Matic Medved s snemanjem z dronom.
Premišljeno izrečene besede, s katerimi so želeli doseči gledalce in poslušalce, so ljubiteljski mladi igralci dodatno simbolično ponazorili z globokimi vdihi, kakor da sebi in vsem okrog njih privoščijo ponotranjenje in vpijanje drobcev kulture. Opomnili so, kako smo se na račun epidemije koronavirusa prepustili in zlili s tišino (ki je nastala, se vmes nekoliko prekinila in se znova vrnila) ter naglas izrazili hrepenenje širšega prebivalstva po težko pričakovani vrnitvi v normalne čase.
Naslov virtualne predstave Rdeča nit so upravičili skozi metaforičen prikaz in tudi neposredno s prepletanjem rdeče volne. "V teh negotovih časih je marsikdo izgubil svojo rdečo nit. Morda se mu je pretrgala ali pa nemara postala še močnejša v svojih vlaknih."
Tako so kulturni ustvarjalci iz vrst Prosvetnega društva Vrhovo spodbudili k razmisleku, ob omembi, da so časi prevetrili marsikatere možgane in morda pri marsikomu vzbudili večjo stopnjo kritičnosti.
Skozi mozaik kadrov, posnetih v domačem okolju, so poudarili, da moč svetlobe in moč zavedanja življenja premagata še tako negotove in težke čase. Luka Klanšek, ki je z izbranimi mislimi vodil rdečo nit letošnje proslave ob kulturnem prazniku, je spomnil na pionirje slovenske pisane in ustvarjalne besede Trubarja in Linharta ter Prešerna in Cankarja, ob in po katerih so še številni pomembni kulturni ustvarjalci tlakovali pot razvoju in rasti kulture, ki se odraža v povsem vsakdanjem življenju: skozi mnogotera gledališka društva, pevske zbore, plesne skupine, povezovanje ljubiteljev likovne umetnosti, kulturna društva, ...
V celotni virtualni proslavi so besede in rdečo nit med njimi prepletali Zarja Bizjak, Pia Brečko, Miha Čebin, Nuša Gorenjec, Neja Jakopič, Neža Jevševar, Luka Klanšek, Anja Klenovšek, Ema Kmetič, Ula Knavs, Larisa Kunaj, Anamarija Oblak, Andraž Starina, Lea Titovšek, Nika Tržan in Dea Vran Durmišević.
Občane in kultunike je nagovoril tudi župan
Osrednjo besedo je imel župan Občine Radeče Tomaž Režun, ki je v duhu naslova proslave, dejal, "da so kulturni ustvarjalci tudi v času, ki niso bili naklonjeni razvoju slovenskega jezika in oblikovanju narodove identitete, uspeli ohranjati lasten jezik, to rdečo nit slovenstva, kot enakopraven jezik kulturnega izražanja, s čimer so bili postavljeni trdni temelji za rojstvo lastne, slovenske države."
Prvi mož radeške občine se je ozrl v našo zgodovino in poudaril, da se slovenski narod tradicionalno težko sooča s spremembami in prav tako težko kot naši predhodniki ob drugi preizkušnjah se v sedanjem času, na pragu leta 2021 soočamo s spremembami, ki zadevajo ne le našo državo in naš narod, pač pa cel svet. Razširili so se nestrpnost, občutek ogroženosti in negotovost ter vse potisnili v neke vrste začaran krog, ko se hkrati pod vprašanje postavlja prihodnost manjših in večjih narodov - ob teh mislih je Režun položil gledalcem na srca, naj niti prvega niti drugega ne dovolimo.
Izpostavil je kulturo v vlogi ščita naroda v povezavi s človekovo ustvarjalnostjo in se oprl na dejstvo, da je prav kultura odraz narodne prepoznavnosti kot eden izmed temeljev našega obstoja skozi čas in prostor. Tomaž Režun se je ob tej priložnosti tudi javno zahvalil vsem posameznikom in društvom za prizadevno delo na področju sooblikovanja kulturnega dogajanja na območju radeške občine, katero pa nemalokrat seže tudi izven občinskih, tudi državnih meja, ter zagotovil, da bo ta prizadevanja lokalna skupnost podpirala in spodbujala tudi v prihodnje. Povedal je tudi, da kulturno priznanje za leto 2021 Priznanje Ivana Pešca letos pripade Kulturnemu društvu Svibno ob 100-letnici njihovega delovanja, a da bodo v dogovoru z njimi prijetno slovesno dolžnost opravili v bolj prijaznih časih, ki si jih obetamo.
Svetel pogled naprej
V nadaljevanju so člani Prosvetnega društva vedro spomnili, da so sreča, prijaznost in spoštovanje stvar izbire in da so prav izbire, ki jih naredimo, tiste, ki nas oblikujejo. Zato izbirajmo modro.
Zaključili so z mislimi, usmerjenimi v svetlo prihodnost: "Iz vseh teh kriz bo vstala nova sila (sestavljena iz dela, iz pomikov naprej), življenje preoblikovala in bo človeku zopet moč vrnila, in kar bo lažnega, bo v prah steptala."
Tako imenovane kabinetne ljudi so pozvali, naj se podajo na prostost in se zavejo svobode, ki jo daje čudovito okolje v katerem imamo možnost in privilegij živeti in sklenili z voščilom:
Vse najboljše, kultura! Vse najboljše, umetnost! Vse najboljše, ljudje!
