Ko se na enem mestu srečajo ljudje iz različnih držav, vsak s svojim jezikom, kulturo, izkušnjami in pogledom na svet, se lahko zgodi nekaj zares posebnega. Prav to so doživeli na Islandiji, kjer je FINI zavod Radeče v sodelovanju z organizacijo Smart Teachers Play More izvedel mednarodno izobraževanje Intercultural Understanding with Empathy and Respect through the ENIA Methodology.

Izobraževanje je bilo namenjeno strokovnim delavcem vrtcev in šol, ki so na Islandijo pripotovali iz Poljske, Estonije, Hrvaške, Slovenije, Portugalske in Madžarske. Čeprav so prihajali iz različnih okolij, so že v prvih dneh začutili, da jih povezuje nekaj zelo pomembnega – želja otrokom ustvarjati varna, spodbudna in vključujoča okolja, v katerih se bodo počutili opažene, sprejete in povezane.

Izobraževanje sta vodili Kaja Kink in Neža Božič iz FINI zavoda Radeče, kar je za naju predstavljalo veliko strokovno priložnost, pa tudi pomemben mejnik na poti metodologije ENIA.

Ta je nastala na podlagi več kot petnajstletnega izvajanja mednarodnega projekta Pomahajmo v svet – Say Hello to the World ter povezuje medkulturno razumevanje, empatijo, spoštovanje, sprejemanje različnosti in občutek pripadnosti.

OD TEORIJE K PRAKSI; OD MAJHNEGA KRAJA DO DRŽAVE IN VSE DO SVETA

ENIA otroka postavlja v središče, vendar ga ne obravnava le skozi znanje, ki ga pridobiva. Nagovarja ga kot celoto – skozi telo, čustva, odnose, gibanje, ustvarjalnost, igro in refleksijo. Njeno temeljno sporočilo je, da se pot do razumevanja drugih začne pri razumevanju sebe. Šele ko otrok prepoznava svoje občutke, potrebe, meje in močne strani ter se počuti varnega in sprejetega, se lahko z odprtostjo povezuje z drugimi.

"Naše skupno raziskovanje smo zato začeli s prvim prstom metodologije ENIA in temo To sem jaz. Skozi različne izkustvene dejavnosti smo raziskovali identiteto, čustva, telesno zavedanje, osebne meje in samoregulacijo. Udeleženci so dejavnosti najprej doživeli na lastni koži in šele nato razmišljali, kako se ob njih počuti otrok, kaj z njimi razvija in kako jih lahko prenesejo v svoj vrtec ali šolo.

Pot smo nadaljevali s temo Jaz in moja družina, kjer smo odpirali vprašanja pripadnosti, varnosti in raznolikosti družin. Razmišljali smo o ljudeh, ki so nam pomembni, o vezeh, ki nas povezujejo, ter o tem, kako lahko otrokom pomagamo razumeti, da so družine lahko zelo različne, a so vse vredne spoštovanja.

Udeleženke so skozi ustvarjalno dejavnost raziskovale identiteto, družino, pripadnost in raznolikost.

Pri tretjem prstu, Jaz in moj vrtec oziroma šola, smo v ospredje postavili skupino, odnose, sodelovanje in odgovornost. Raziskovali smo, kaj otrok potrebuje, da se v skupini počuti sprejetega in pomembnega, ter kako lahko strokovni delavec pomaga ustvarjati okolje, v katerem ima vsak otrok svoje mesto in možnost prispevati.

Nato smo pogled usmerili še širše – v naš kraj, državo in svet. Skozi gibanje, ustvarjanje, socialne igre, čuječnost, pogovor in skupinsko refleksijo smo raziskovali, kaj nam pomeni pripadnost kraju in državi, kako lahko že otroci prispevajo k svoji skupnosti ter kako jim približati svet, ne da bi ob tem izgubljali stik z lastnimi koreninami. Pogovarjali smo se o podobnostih in razlikah med ljudmi ter o tem, kako lahko radovednost, spoštovanje in odprtost postanejo mostovi med različnimi kulturami.

Posebnost izobraževanja je bila prav v tem, da nismo ostajali le pri teoriji. Veliko smo se gibali, ustvarjali, sodelovali, se umirjali, raziskovali svoje občutke in se učili drug od drugega. Vsaki dejavnosti je sledila strokovna refleksija, v kateri smo skupaj iskali njen pomen, možnosti prilagoditve in načine, kako jo uporabiti pri delu z različno starimi otroki. Udeleženci tako niso prejeli zgolj novih idej za dejavnosti, temveč so spoznavali način dela, ki otroku omogoča, da znanje resnično doživi."

Skozi opisano in izhajajoč iz tega, kar so udeleženci doživljali, so iz dneva v dan postajali bolj povezana skupina. Delili so svoje izkušnje, primerjali prakse iz različnih držav, se učili, ustvarjali in se veliko smejali. Različni jeziki in kulturna okolja niso predstavljali ovire, temveč bogastvo, iz katerega so lahko vsi črpali. Prav med njimi so tako zaživele vrednote, o katerih govori ENIA – empatija, vključevanje, spoštovanje, povezanost in sprejemanje različnosti.

"Ob zaključku izobraževanja smo bili ponosni in hvaležni. Hvaležni udeležencem za njihovo odprtost, iskrenost in pripravljenost stopiti iz ustaljenih okvirjev. Hvaležni organizaciji Smart Teachers Play More za zaupanje, priložnost in sodelovanje, ki ga gradimo z velikim spoštovanjem in veseljem. Predvsem pa smo bili veseli, da bodo udeleženci delček metodologije ENIA odnesli s seboj v vrtce in šole v različnih evropskih državah," so zapisali v sporočilu za javnost v FINI zavod Radeče ter dodali,

da se z Islandije niso vrnili le z novimi strokovnimi izkušnjami in čudovitimi spomini. "Vrnili smo se tudi z novimi prijateljstvi ter s še močnejšim prepričanjem, da lahko izobraževanje povezuje ljudi in spreminja svet. Morda se začne z eno dejavnostjo, enim pogovorom ali enim otrokom, ki se prvič resnično počuti slišanega in sprejetega.

Toda prav iz takšnih majhnih trenutkov nastajajo veliki mostovi med ljudmi, državami in kulturami."