Minuli petek je v radeški knjižnici potekalo predavanje na temo zdravilstva in zdravja, o čemer sta spregovorila Uroš in Veronika Plantan, avtorja knjige Starodavna umetnost zdravljenja.

On magister fizike, ona profesorica nemščine in ruščine, oba pa zanesenjaka, ki že 25 let raziskujeta evropsko znanje tradicionalne medicine. Orisala sta pomen zdravja v daljni preteklosti, ko je bilo stabilno zdravstveno stanje strateškega pomena za preživetje ljudi kot skupin, plemen, ljudstev...

Omenila sta, da sta preživela leto dni v Egiptu, kjer sta na kliniki zdravila tako domačine kot tudi turiste, posebej pa ju je navdušila seznanite z zapisi svečenikov, ki so bili t.i. čuvarji zdravja in so svoje bogato znanje zdravilstva izbranim prenašali naprej.

Glede na njuno dolgoletno raziskovanje, menita, da obstaja ena sama bolezen - in to je neravnovesje, katero pa se izkazuje na telesu na različne načine.

Kratko sta se dotaknila pomembnih posameznikov, ki so ključno doprinesli k današnjemu pojmovanju medicine, to so bili Hipokrat, po katerem se imenuje znamenita zdravniška prisega, grški zdravnik Dioskorid z njegovim De Materia Medica, ilustrirano knjigo z opisi okoli 600 zelišč, nemška opatinja Hildegarda iz Benigna, švicarski alkimist in zdravnik Paracelsus, nemški zdravnik in ustanovitelj hipnoze, Franz Anton Mesmer, Hufeland ... vsem njim pa je bila skupna značilnost, da so bili vse v enem - modreci, filozofi, zdravniki, znanstveniki.

Društva, ki združujejo bolnike z enako postavljeno diagnozo, Plantanova označi kot take, ki "ujčkajo svoje bolezni in o njih premlevajo", čeravno imajo na voljo tudi koristne aktivnosti.

Spregovorila je tudi o strahu kot čustvu, zlasti z vidika strahu pred spremembami ter dejala, da "fizičnih bolezni ni, vse so psihične, saj težava vedno izvira iz nas samih". Ravno iz tega naslova je velikega pomena samoobvladovanje misli in čustev, predvsem pa sprijaznjenje z njimi.

Njuna knjiga je informacijski priročnik, ki je nastal na osnovi dolgoletnega prakticiranja starih znanj, v njej pa poskušata pomagati najti rešitve za posameznikovo trpljenje in za olajšanje pri procesih zdravljenja.

Pri samoraziskovanju Uroš Plantan izpostavlja pomembnost prebiranja izvirnikov in ne 17. prevoda, saj se tekom prevajanja v različne jezike marsikatera informacija izgubi ali celo sprevrže v napačno razumljeno, kar pa lahko povzoča škodo bolnemu.

Deseterica navzočih je prisluhnila tudi razmišljanju o rastlinah ter povezanosti zunanjega izgleda le-teh s posameznimi boleznimi in človeškimi organi.

Četudi ima vsak svoj pogled tako na klasično kot tudi alternativno medicino, pa smo poslušalci ob stavkih "Narava je tista,ki nas (o)zdravi." in "Marsikaj je napisano na rastlinah, dajejo nam vso vedenje in podatke, če le znamo gledati in brati." , odobravajoče kimali, vzporedno z mislijo, "da je potrebno lastnemu telesu nuditi takšno hrano, ki človeku kot posamezniku prija in odgovarja."