Izmed skoraj tristo članov in članic Društva invalidov (DI) Radeče se jih je 94 zbralo v prostorih Gostilne Strnad in izvedli so njihov 27. občni zbor. Delovno predsedstvo je bilo zaupano Vesni Bregar, Ivanu Kinki in Darji Zajc, zapisnikarica je bila Julijana Majerič, prisotnost z vidika številnosti odziva glede na poslana vabila pa je spremljala Polonca Kmetič.

Preden so večinoma pripadniki srednje in starejše radeške populacije, ki so jih bolezen in poškodbe pripeljali do določene stopnje invalidnosti, v sredo, 12. marca 2025, začeli z začrtanim dnevnim redom, so zbranim prijeten uvod v delovno-družabno druženje pripravili učenci Glasbene šole Laško-Radeče pod mentorstvom Borisa Razborška, ki so vsak na svoji harmoniki zaigrali po eno skladbo - meh so raztegovali Kristijan Bec, Izidor Lazar in Niko Oblak, njihov nastop pa je spremljala ter napovedala ravnateljica GŠ Laško-Radeče Rosana Jakšič.

Uvodno besedo je imel predsednik DI Radeče Franc Gros, ki je v družbi domačih članov posebej pozdravil goste, ti so bili: Rajko Žagar, predstavnik upravnega odbora Zveze delovnih invalidov Slovenije in predsednik DI Hrastnik, Franc Bolte, predsednik DI Sevnica, predstavnica Centra za socialno delo (CSD) Celje Irena Tovornik in župan Občine Radeče Tomaž Režun.

O DOLGOTRAJNI OSKRBI

Irena Tovornik iz CSD Celje je zbranim pripovedovala o Zakonu o dolgotrajni oskrbi, na katerega tako oni sami kot tudi bodoči uporabniki gledajo z mešanimi občutki. Opomnila je, da se bodo s 1. julijem 2025 začeli odtegljaji, preko katerih bomo ta sistem zavarovanja financirali delavci, delodajalci, upokojenci in ostali zavezanci, z enakovredno 1-odstotno prispevno stopnjo na bruto prejemke. Redno zaposleni bodo prispevali 1 odstotek od svoje bruto plače, delodajalci en odstotek k bruto plači, upokojenci pa en odstotek svoje bruto pokojnine. Kaj vse bo lahko posameznik iz tega naslova prejel, ko bo pomoč potreboval, je za vse še neznanka, kar je tudi razlog za uvodno omenjene mešane občutke.

Povedala je tudi, da so pristojnosti prenesene iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije na centre za socialno delo, in poudarila, da je to morda celo dobro, saj ne bo to zgolj uradniško delo v pisarnah, pač pa bodo socialni delavci prišli tudi na dom potencialnih upravičencev. "Ne bomo preverjali samo, ali je poskrbljeno, da je zagotovljena osebna oz. osnovna zdravstvena nega ter skrb za redno prehranjevanje, pač pa nas bo zanimalo tudi, ali imate koga, ki vam spodaj v kurilnici zakuri, da ste na toplem in imate toplo vodo," je slikovito opisala Tovornik.

Izpostavila je, da v družinah že lahko koristijo možnost pridobitve oskrbovalca družinskega člana in da se starejši pogosto poslužujejo storitve "pomoč družini na domu"; da bodo decembra 2025 še zadnje vloge za dodelitev dodatka za pomoč in postrežbo sprejemali na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, nato pa bo tudi to preneseno na CSD-je in pozvala: "Vzemite si čas, pridite v Celje, vzeli si bomo čas za vas in našli najboljšo rešitev za vaš konkreten primer, kajti vsaka družina ima drugačno zgodbo in drugačne želje ter potrebe."

 SPREHOD SKOZI 8 PROGRAMOV

V poročilu predsednika za preteklo leto je Gros navedel, da v društvu izvajajo osem posebnih socialnih programov, ki so financirani s strani Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji.

S posebnimi socialnimi programi omogočajo njihovim članom invalidom čimbolj samostojno vključevanje v vsakdanje življenje in delo ter specifične storitve za zadovoljevanje svojih potreb.

Ti programi in način njihovega izvajanja so:

• Preprečevanje in blaženje socialnih ter psihičnih posledic invalidnosti - pozornost izkazujejo z voščilnicami, nudijo organizirane izlete, socialna komisija napotuje izbrane na razpisane termine v počitniške kapacitete, prirejajo invalidom prilagojene pohode in športne dejavnosti ter srečanja
• Zagotavljanje zagovorništva
• Informativna dejavnost - za obveščanje se poslužujejo vabil, plakatov, na društvenem koledarju imajo prav tako navedene številne aktivnosti, teče tudi obveščanje po telefonu, kratkih sporočilih in e-pošti
• Usposabljanje za aktivno življenje in delo - prirejajo predavanja, v katerih se dotaknejo zlasti zdravstvenih področjih (Tedni vseživljenjskega učenja, Europa Donna, razna priložnostna izobraževanja)
• Programi za ohranjevanje zdravja in drugi rehabilitacijski programi - članom nudijo kopalne dni, ki se odvijajo v Rimskih Termah, Termah Paradiso v Dobovi, Termah Olimia v Podčetrtku in v Zdravilišču oz. Thermani Laško)
• Rekreacija in šport - med aktivnostmi, ki se dotikajo gibanja, se v radeškem društvu invalidov posebej udejstvujejo pri streljanju z zračno puško, z ribolovom, pikadom in preko pohodov
• Dnevni centri, klubi - v to področje sodijo delavnice ročnih del, denimo lanskoletno sodelovanje pri nošenju olimpijske bakle, udeležba na KTRC-jevih Dnevih splavarjenja ipd.
• Kulturna dejavnost - članom, ki društvu doprinesejo opazno več, nudijo gledališki abonma ter omogočajo cenovno dostopne vstopnice na različne kulturne prireditve.

Poleg financiranja iz njihovih stanovskih organizacij na nacionalni ravni pridobijo nekaj sredstev tudi iz radeškega občinskega proračuna, s tem, ko kandidirajo na razpisih za sofinanciranje programov na področju športa, sociale in kulture - in so pri tem tudi uspešni. 

Kot je povedal Gros, si že več let prizadevajo za pridobitev listine "Občina po meri invalidov" in ob tem besedo dal eni glavnih aktivistk pri tem projektu Vesni Bregar, ki je povedala, da je zadeva v sklepni fazi in da pravzaprav le še čakajo odločitev pristojnih glede podelitve;

da pa je projekt dobrodošel ne le z vidika pridobitve listine, temveč predvsem zato, da se vzpostavi/izboljša infrastruktura, ki omogoča lažjo mobilnost invalidov in je prijazna do več različnih oblik invalidnosti.

Poročilo Nadzornega odbora DI Radeče je podal Poldi Hočevar in v njem opisal, da društvo posluje transparentno in korektno, poročilo častnega razsodišča, kateremu v preteklem letu ni bilo potrebno zasedati, pa Jože Petauer.

Kako društvo posluje z vidika financ, je predstavila blagajničarka Manja Železnik, ki je razčlenila, kakšni so bili prihodki in odhodki, oboji so se lani gibali okrog 30 tisočakov evrov.

Razrešili so dosedanjo vodjo ročnih del Dragico Kovač in na to mesto imenovali Vido Keber.

Po predstavljenem planu dela za leto 2025 in finančnem načrtu so zbrane nagovorili gostje, beseda pa je tekla tudi o prevzemanju funkcij ter odgovornosti, ki s tem prihaja (za kar je žal zelo majhno zanimanje), slišati je bilo mogoče, da ima DI Radeče po novem tudi Facebook-stran, preko katere želijo še bolj približati delo društva svojim članom in kraju ter so pripravljeni organizirati tudi kakšno delavnico na temo upravljanja s tem družbenim omrežjem.

Občni zbor, katerega se je izmed 287 članic in članov udeležilo 94 le-teh, se je sklenil ob večerji in druženju.

 

PREBERITE TUDI: 

Praznična razstava ročnih del Društva invalidov Radeče

Na dobri poti, da z letom 2025 postanemo občina po meri invalidov

Okrogla miza (za pridobitev listine "Občina po meri invalidov")