Danes med markacisti ni navaden dan. Pred natanko stotimi leti je bil namreč za načelnika slovenskih markacistov izvoljen Alojz Knafelc, mož, po katerem se imenuje markacija, bela pika z rdečim kolobarjem okrog nje in ki jo prostovoljci v planinskih društvih tekom njihovega urejanja in vzdrževanja planinskih poti redno umeščajo na drevesa, skale, drogove in še kam. Ob svojevrstnem prazniku slovenskih markacistov je prav današnji dan zato odlična priložnost, da se ozremo, kaj vse so v preteklem letu počeli markacisti Planinskega društva Radeče.
Skupno je osem posameznikov, na čelu katerih je njihov vodja Primož Kmetič, izvedlo delovne akcije na desetih različnih odsekih, v katere so skupno vložili 350 ur prostovoljnega dela. Na osnovi oddanega poročila o delu je radeško planinsko društvo prejelo tudi del 20.000 evrov težkega "kolača", ki ga med slovenska planinska društva na račun dela markacistov razdeli Planinska zveza Slovenije (PZS) in sicer v višini 207,51 evrov.
Delali so na odsekih Zidani Most - Veliko Kozje, Radeče - Veliko Kozje, Radeče - Nebeška Gora, Zagrad - (preko Čimerna) Nebeška Gora in se podali tudi po krožni poti na Nebeško Goro, najvišji vrh občine Radeče.
Pridne roke so opravljale plemenito poslanstvo, ki gori v srcih radeških markacistov tudi na odsekih Zagrad - Magolnik - Leskovec in Radeče - Leskovec.
Pozabili pa niso niti na visokogorje skozi pregled in čiščenje, katerega so bili deležni Trenta - Trebiščina - Prehodavci ter Zadnjica - Prehodavci.
Za očeta slovenske markacije velja Alojz Knafelc, ki je bil 4. marca 1922 na občnem zboru SPD izvoljen v osrednji odbor kot načelnik markacijskega odbora. Knafelc je na podlagi številnih poskusov in predlogov oblikoval enotni oznaki za označevanje planinskih poti: markacijo, belo piko z rdečim kolobarjem, ki jo danes imenujemo Knafelčeva markacija, njegov izum pa je tudi smerna tabla v rdeči barvi z belim napisom. Knafelčeva markacija je likovno izčiščen in popoln znak, ki je obenem izviren, udomačen, funkcionalen, preprost, opazen in razpoznaven. (vir: PZS)
Odločen korak in pozoren pogled na poti, v rokah pa orodje
Delo vzdrževanja in urejanja planinskih poti so v letu 2021 opravljali:
- Jure Brečko
- David Grahek
- Franci Gros
- Primož Kmetič
- Toni Kreže
- Milan Mavrič
- Tomaž Nograšek
- Sašo Obolnar
PD Radeče je v letu 2021 štelo 250 članov in ima 8 markacistov z registrirano in veljavno licenco, ki skrbijo za nekaj manj kot 70 kilometrov planinskih poti (od teh je 793 metrov zahtevnih, 1538 pa zelo zahtevnih - Julijci).
V letu, ko bo (svojih 70 let) slavilo tudi Planinsko društvo Radeče ter s tem seveda markacijski odsek društva z njihovimi člani vred, se velja ozreti nazaj. Kot je zapisano v priložnostno izdani knjižici ob abrahamovskem jubileju PD Radeče, je postal leta 1952 prvi načelnik markacijskega odseka Alfonz Žarn, njegovo delo pa je med letoma 1953 in 1957 nadaljeval Lado Lindič. Markacijski odsek je poprijel za delo kmalu po ustanovitvi društva, kar dokazuje podatek, da so bile že leta 1953 markirane poti na okoliške hribe v Zasavju - Kum, Veliko Kozje, Kopitnik, ..., ki so jih v nadaljnjih letih še dopolnjevali iz različnih smeri.
Z vidika nadelave in vzdrževanja je med najtežjimi potmi, ki jih ima v upravljanju PD Radeče, prav gotovo "Pot Mire Debelakove" pod Kanjavcem na Dolič, ki pa je bila temeljito obnovljena leta 1986 v sodelovanju s Komisijo za planinske poti pri PZS.
Ko je društvo leta 1956 prevzelo v upravljanje Zasavsko kočo na Prehodavcih, so Planinskemu društvu Radeče in njihovim markacistom "pripadle" še poti v tistem delu Julijskih Alp.
Leta 1958 je bil načelnik Maks Škoda, zatem v obdobju 1959 - 1991 Viktor Eržen in v desetletnem obdobju (od 1992 do 2002) Leon Žlajpah.
Nato je vlogo načelnika v letu 2002 prevzel Franc Gros, danes društveni markacist in tudi praporščak, naslednji načelnik je bil Franci Kmetič (ki pa je tekom mandata sklenil svojo življenjsko pot), vodenje markacijskega odseka PD Radeče pa je v aktualnem mandatnem obdobju zaupano Primožu Kmetiču.
Fotogalerija spodaj - delovna akcija iz Trente proti Prehodavcem, julij 2021, foto: Bernardka Zorko.
