20. maj je bil za svetovni dan čebel izbran, ker se je na ta dan leta 1734 rodil slovenski čebelar Anton Janša slovenski čebelar, ki velja za pionirja sodobnega čebelarstva in enega največjih strokovnjakov za čebele.
Zato danes praznujejo v prvi vrsti čebelarska društva – teh je v Sloveniji dobrih 200 in združujejo okrog deset tisoč ljubiteljev čebel v 16 regijskih čebelarskih zvezah.
Med ponosne člane te svojevrstne in visoko cenjene kmetijske panoge je vključenih tudi 42 članov Čebelarskega društva Radeče.
Kot pravi predsednik Čebelarskega društva Radeče Gregor Bregar, so v času pred ustanovitvijo samostojne občine bili uvrščeni v Občinsko čebelarsko zvezo Laško, nato pa postali del Čebelarske zveze Celje.
Četudi formalno ČD Radeče spada pod savinjsko regijo, ki šteje 39 društev, so se povezovali tudi že z zasavsko (tri društva) in posavsko regijo – ta združuje deset društev ter bili tekom medsebojnega sodelovanja in izobraževanja ravno slednji toliko naklonjeni, da radeški čebelarji prav nič ne skrivajo, da si tudi uradne priključitve v posavsko skupnost čebelarjev že dalj časa želijo.
Razvojno in statistično že šest let del Posavja. Kdaj Radeče tudi po čebelarski plati v posavski konec?
»Pred osmimi leti je bilo na Magolniku v svečanem vzdušju predsedniku Čebelarske zveze Slovenije Boštjanu Noču izročeno pismo o nameri ustanovitve Čebelarske zveze Posavje, ni pa to bil prvi tovrstni poskus; zelo podobno namero je kot prvi izkazal v imenu posavskih ljubiteljev čebel Miran Kos iz Krškega,« opisuje dolgoletni predsednik Bregar.
Po notranji razdelitvi Čebelarske zveze Slovenije sicer v posavski volilni okoliš spada deset društev: ČD Brežice, ČD Dobova Kapele, ČD Leskovec pri Krškem, ČD Kostanjevica na Krki, ČD Krško, ČD Krška vas, ČD Raka, ČD Senovo Brestanica, ČD Sevnica in ČD Šentjanž na Dolenjskem.
Član upravnega odbora Čebelarske zveze Slovenije, Anton Urek, ki pokriva področje same organiziranosti čebelarjev, težnje po ustanovitvi posavskega dela potrjuje: »Res je, da je bila pred leti ideja o ustanovitvi Čebelarske zveze Posavje, precej močna in v fazi formiranja. Žal so prizadevanja v tej smeri zastala in smo jih obudili lani (2019), ko so se zgodile tudi spremembe v vodstvu Čebelarske zveze Krško. Začeli smo z novimi pogovori in iskanjem novih programov ter potreb, ki bi taki organizaciji dale tudi praktičen in ne samo formalen pomen. Prva takšna konkretna odločitev na nivoju regije je bila podpora vzpostavitvi regijskega učnega centra, ki bi služil za praktična in teoretična usposabljanja čebelarjev vseh posavskih društev.«
Kljub temu, da ČD Radeče spada pod savinjski del, »nekako naravno gravitira v ta posavski bazen, kar dokazuje z sodelovanjem in udeležbo tudi v pogovorih o Čebelarski zvezi Posavje ter v drugih aktivnostih, ki se dogajajo v Posavju. S predsednikom g. Bregarjem je sodelovanje za zgled in se res veselim, da so na odgovornih položajih ljudje, ki posvečajo toliko svojega časa za napredek in boljše pogoje vseh čebelarjev, « zadovoljno pove Anton Urek, sicer predsednik Čebelarske zveze Krško.
Najprej vsebine, formalnosti bodo logična posledica
Seveda v društvih obstajajo različni pogledi in posledično želja za formalno organizacijo kot je Čebelarska zveza Posavja. Zato s formalno ustanovitvijo ne hitijo, ampak želijo najprej izvajati vsebine, ki so posavskega pomena in bo formalna oblika prišla kot logična posledica in potreba.
Ni pa dvoma: Radeče bodo slej kot prej prestopile iz celjske v posavsko čebelarsko zvezo, in pri tej odločitvi ima Čebelarsko društvo Radeče pomembno podporo s strani stanovske krovne organizacije Čebelarske zveze Slovenije.
Ob svetovnem dnevu čebel oba sogovornika, tako prvi mož radeških čebelarjev Gregor Bregar kot tudi prvi mož krških čebelarjev Anton Urek želita vsem čebelarkam in čebelarjem uspešno čebelarsko sezono in veliko vztrajnosti in volje za ozaveščanje vseh ljudi o pomenu čebele in njenega dela v ohranjanju naravnega opraševanja.
