Po tem, ko je višja sila primorala organizatorje, Gasilsko zvezo Kamnik, da so načrtovan pohod za prvo soboto v juliju, prestavili zaradi slabega vremena, se je skupinskega planinskega podviga v gasilskem duhu udeležilo gasilk, med njimi tudi dva Radečana.
Kamniške gasilke, ki že vse od idejne zasnove in prve realizacije skrbijo za izvedbo vseslovenskega druženja gasilk, so v zadnjih devetih letih popeljale tovarišice iz bolj ali manj oddaljenih krajev po poteh kamniških naravnih lepot – tako smo se skupaj že povzpele na Kamniško in Kokrško sedlo, Menino planino, na planino Kisovec in Kašno planino, na Svetega Miklavža in se po Koželjevi poti odpravile v Kamniško Bistrico. Letošnje planinsko pohajkovanje pa je bilo usmerjeno v Tolsto Goro, Špico in Stari grad nad Kamnikom.
Dobrodošlico so poleg dobrovoljne domače organizacijske ekipe sestavljali še jutranja kava, čaj in pecivo, nato pa je izpred zbornega mesta pred kamniškim zdravstvenim domom karavana gasilk vzela pot pod noge. Ob postankih na vmesnih točkah je bilo poskrbljeno za neomejene količine vode in spodbujevalce energije v obliki slaščic izpod rok kamniških gasilk, da je korak tekel v pravo smer in po varnih gozdnato-travnatih stezah pa so poskrbeli vodniki.
Prav posebna paša za oči je bila zadnja postojanka, Špica, kjer se nam je odprl čudovit razgled na Kamnik in po vzponu na Krniško goro je peturna planinska tura znova nagradila s pogledom s ptičje perspektive, na Starem gradu Kamnik je bila namreč naša zadnja ciljna točka. Zasluženo smo se okrepčale, najmlajši pa so se za nagrado za njihov trud in pridnost posladkali s sladoledom.
Gasilke seveda ne bi bile gasilke, če ne bi v vsak, še tako družaben projekt, vpletle vsaj nekaj malega športno-gasilskega in obenem zabavnega, zato ni manjkalo niti iger, pri izvedbi katerih je bilo potrebno pokazati veščine, ki odlikujejo prav vse reševalce – natančnost, hitrost, usklajenost, iznajdljivost, sposobnost timskega dela.
Tri ekipe, ki so sodelovale v igrah, so ob koncu prejele ročno izdelane spominske medalje iz rok Vladke Bučevec, predsednice Sveta članic pri Gasilski zvezi Slovenije in Marjana Šarca, župana Občine Kamnik. Štiri skupine, kakor smo jih izoblikovali na enem izmed vmesnih postankov, so na Starem gradu zapele tudi vsaka svojo pesem, s katero smo se še preko glasilk poklonili lepotam Kamniško-Savinjskih Alp, predstavnik vsake izmed skupin pa je v lastnem narečju s celotno gasilsko odpravo podelil košček iz zgodovine kamniških koncev.
Sledil je povratek do izhodiščnega mesta, od koder smo se gasilke odpravile vsaka proti svojem domačem kraju. Z ozirom na to, da se je pohoda v družbi gasilskih mamic udeležilo tudi nekaj otrok (najmlajši je štel le 10 mesecev), je spoznavanje tudi z družabno noto gasilstva pokazalo, da se – upajmo, bodoči gasilci, odlično počutijo v raznolikem dogajanju najbolj številčne humanitarne organizacije na slovenskih tleh.
Da se bomo pohoda pogosto spomnile tudi v domačem okolju, pa so gostiteljice iz Gasilske zveze Kamnik znova poskrbele z darilom za vse udeležene – letos je bila to parkirna ura z logotipom pohoda, ki bo lahko družbo delala deski za rezanje, copatom in podobnim spominskim darilom izpred prejšnjih let.
