V Društvu invalidov Radeče so se, ko se je že nekoliko otoplilo, odločili, da gredo malo po svoje in se v tednu, ko so se velikonočni prazniki zaključili, podali v Terme Paradiso. 5. aprila 2024 so se zbrali na radeški železniški postaji in se odpravili na jug - v Dobovo, zadnje večje mesto, pred državno mejo, ki slovi po termah in v predspomladanskem času tudi po maškaradnem dogajanju Fašjenk.
Člani radeškega društva invalidov se sicer podajajo redno na različne pohode, ki so seveda prilagojeni njihovim gibalnim omejitvam.
Tako so sicer običajni večji del hoje zamenjali za vožnjo z vlakom do železniške postaje v Dobovi, od koder jih je do kopališča ločilo če nekaj korakov.
Pri sestopu z vlaka na peron so en drugemu tovariško pomagali in si nudili oporo, da so se karseda brez težav odpravili do njihovega cilja, ki so ga že težko pričakovali.
Okoli 10. ure so se že predajali vodi in njenemu blagodejnemu učinku, kot je že v vabilu nakazala Vesna Bregar, pa so si športni dan privoščili tudi v duhu tega, da malce zaplavajo in vsaj malo "pokurijo", kar se je med velikonočnimi prazniki viška nabralo.
"Vreme je bilo kot naročeno, saj je bil dan že skoraj poletno topel in sončen, in nekateri so že pridobili prvo nežno zagorelost od sonca," je povedala sogovornica.
Po triurnem namakanju, plavanju in ostalemu razvajanju v objemu vodnih kapljic, katerega je finančno za udeležence - njihove člane in članice krilo Društvo invalidov Radeče, so si v bližnji Pizzeriji Valentina privoščili še obrok.
Večina si ji izbrala pizzo po svojem okusu ali katero izmed ponujenih (delavskih) malic oz. kar je komu pač v tistem trenutku zadišalo ter za zaključek prijetnega dne tudi kavico.
Nekateri so se z vlakom vrnili do radeškega železniškega postajališča ob 15., nekateri pa ob 16. uri; kakor se je komu zazdelo, da se je še zadržal v družbi in na skrajnem jugu naše skupne regije (Posavja).
Z dogodkom je Društvo invalidov Radeče po ključu "prijetno s koristnim" spodbudilo h gibanju, kamor sodi tudi plavanje, termalna voda pa tudi zagotovo blagodejno vpliva na vsesplošno dobro počutje, kot se je izkazalo že na poti do Dobove, pa je bilo to druženje prijetno in koristno ne le za telo, pač pa tudi za dušo - saj smeha, zadovoljstva in vedrega vzdušja ni manjkalo.