V naselju Žebnik so tla vse prej kot mirna, ob vsakem močnejšem deževju in posledično razmočenosti terena pa se plazenje območja le povečuje. Zaradi gibanja zemljine so neposredno ogrožene tri stanovanjske hiše. Da pa ne bi zaradi plazu nastala škode še večjih razsežnosti (tudi v dolini), so bili že narejeni prvi koraki v smeri sanacije dela Žebnika.
Na novembrski seji Občinskega sveta Občine Radeče je župan Tomaž Režun poseg opisal kot tak, pri katerem "se bo najmanj videlo, bo pa izvedeno veliko delo s področja varnosti." Do zdaj je bilo izvedenih kar nekaj aktivnosti, da do ustreznega urejanja območja na Žebniku dejansko pride - kot kaže v najboljšem primeru, bi se sanacija lahko začela že v prihajajočem letu. Kako je zadeva resna, potrjuje tudi županova navedba, vezana na ogled terena, pri katerem so strokovnjaki podali neuradno oceno, da gre za enega izmed desetih največjih (potencialnih) plazov v vsej Sloveniji.
In razsežnost? Strokovnjaki so ocenili, da gre za dolžino okrog 350 metrov, širino 70 do 110 metrov in globino pretežno 4 do 8 metrov, je povzel iz dokumentacije Šušteršič.
Režun, sicer optimist, realno opiše najhujše, kar bi se lahko zgodilo, če bi stali le križem rok, ukrepov pa ne izvedli: "Stavba, ki jo delavci papirnice pogovorno poimenujejo "Prehodavci" je pravzaprav edina, ki predstavlja zasilno zaščito."
Pa še skozi tega se v zadnjem delu stene, ki je prepojena z vodo, izlivajo curki, ki se zlivajo s pobočja navzdol.
"V najbolj črnem scenariju bi, če se ukrepi ne izvedejo, teoretično lahko gmota zemljine podrla stavbo, s tem pa zasula Sopoto in kmalu bi se pojavila ena sama velika na območju Jagnjenice," je slikovito opisal Režun, ki si z ekipo radeške občinske uprave prizadeva, da se območje sanira.
Obnavljajo dvorišča, vrtovi drsijo navzdol, cesto so že tudi pilotirali
Težava, povezana s plazenjem, se izkazuje tudi z vidika upravljanja in vzdrževanja cest. Celo pilotiranje javne poti je bilo že potrebno na tem delu Žebnika in pogosta so popravila, da promet po cesti sploh lahko varno poteka, je povedal Matjaž Šušteršič z Občine Radeče, ki je stanje in težave strnil z vidika danih informacij tamkajšnjih stanovalcev: "Domačini obnavljajo postavitev tlakovanih dvorišč, saj se med tlakovci po približno dveh letih začnejo pojavljati vse večje razpoke, podobno je z vrtovi, ki so se v obdobju zadnjih dveh desetletij enostavno prestavili za kar nekje pol metra nižje in tako ljudje že pošteno obdelane površine, ki vse bolj lezejo navzdol, zaradi plazenja vnovič prekopavajo."
Občina Radeče je s problematiko seznanila Ministrstvo za okolje in prostor in dosežen je bil načelen dogovor: če bodo zagotovljena sredstva iz naslova odpravljanja posledic naravnih nesreč, bodo dela stekla.
V primeru, da se torej zadeva začne premikati po predhodni finančni odobritvi, naj bi bil dvomilijonski strošek izvedbe sanacije plazovitega območja krit iz državnega proračuna, Občina Radeče pa bo krila strošek DDV-ja.