Global e-waste monitor 2020 je poročal, da je bilo v letu 2019 proizvedenih 53,6 milijona ton e-odpadkov. Letošnja gora odpadne električne in elektronske opreme bo po njihovih ocenah znašala 57,4 milijona ton. To je več kot je težek Kitajski zid, ki je najtežji umetni predmet na Zemlji. Do leta 2030 pa napovedujejo, da bo v letu nastalo že 74 milijonov ton e-odpadkov. Svetovno nastajanje e-odpadkov se torej letno povečuje za 2 milijona ton ali za približno 3-4%, kar pripisujejo predvsem višji stopnji porabe elektronike, krajšemu življenjskemu ciklu izdelkov in omejenim možnostim popravil.

Kopičenje in (ne)uspešno recikliranje e-odpadkov

V Evropi 11 od 72 e-naprav v povprečnem gospodinjstvu ni več v uporabi ali je pokvarjenih. Splošna javnost pa ocenjuje, da se reciklira 40-50% e-odpadkov, čeprav so dejstva drugačna, in sicer leta 2019 je bilo ustrezno obdelano in reciklirano manj kot polovica e-odpadkov, torej 17,4%. Nekaj razlogov za slabo reciklažo predvsem izdelkov informacijske tehnologije je med drugim tudi varnost podatkov, vrednost izdelka, težko dostopne točke za oddajo aparatov in negotovost glede ustreznega recikliranja.

Ruediger Kuehr, direktor programa SCYCLE in vodja urada UNITAR v Bonnu, pravi, da je vrednost komponent električne in elektronske opreme v t.i. "mestnih rudnikih" ogromna: "Tona zavrženih mobilnih telefonov je bogatejša z zlatom kot tona rude zlata," in dodaja: “V milijon mobilnih telefonov je na primer vgrajenih 24 kg zlata, 16.000 kg bakra, 350 kg srebra in 14 kg paladija - viri, ki jih je mogoče pridobiti in vrniti v proizvodni cikel. In če teh materialov ne recikliramo, je treba izkopati nove zaloge, kar škoduje okolju."
Poleg tega vsaka tona reciklirane odpadne električne in elektronske opreme prepreči približno 2 toni emisij CO2. Če vsi ravnamo pravilno z našimi e-odpadki, pomagamo zmanjšati škodljive emisije CO2.

Mednarodni dan e-odpadkov 2021

Dogodek se letošnjega 14. oktobra izvaja v organizaciji WEEE forum-a že četrtič, njegov namen pa je s pomočjo različnih aktivnosti dvigniti ozaveščenost posameznikov na področju pravilnega ravnanja z e-odpadki in odpadnimi baterijami ter spodbuditi potrošnike k pravilni oddaji e-odpadkov oz. k podaljševanju njihove življenjske dobe. Organizatorji pozivajo vsa gospodinjstva, podjetja in vlade, naj si še dodatno prizadevajo za povečanje dosega neuporabljenih in nedelujočih aparatov do lokacij, kjer jih je mogoče reciklirati ali popraviti ter tako prispevati k pridobivanju dragocenih materialov iz aparatov oz. zmanjševanju potrebe po novih virih.

"Številni dejavniki vplivajo na to, da bo sektor elektrike in elektronike učinkovit in krožen, tudi ravnanje potrošnikov. Letošnji Mednarodni dan e-odpadkov daje velik poudarek na vsakega posameznika. Dokler državljani ne vrnejo rabljene, pokvarjene opreme, je prodajo ali podarijo, bomo morali še naprej pridobivati povsem nove materiale, ki povzročajo veliko okoljsko škodo" pravi Pascal Leroy, generalni direktor WEEE foruma, organizacije, ki stoji za Mednarodnim dnevom e-odpadkov.

"Poleg udobja, finančne odškodnine, skrbi za okolje, kulture in družbenih norm je zavedanje eden ključnih motivatorjev ljudi za ukrepanje v zvezi z e-odpadki," pravi Magdalena Charytanowicz z WEEE foruma, pristojnega za Mednarodni dan e-odpadkov. Lani se je dogodku pridružilo več kot 120 organizacij iz 50 držav po vsem svetu in vsaj toliko jih pričakujejo tudi letos.

Aktivnosti v Sloveniji pod sloganom »Še sem uporaben!«

Tudi v Sloveniji je stanje na področju e-odpadkov podobno kot drugje v Evropi. Za oddajo odpadne elektronike je v državi dobro poskrbljeno, saj je na voljo več različnih mest za oddajo, vse od uličnih zbiralnikov do zbirnih centrov izvajalcev služb ravnanja z odpadki. Tudi stopnja recikliranja vsako leto narašča, a bi lahko ustrezno zbrali še mnogo več.

Družba ZEOS, d.o.o. kot največja slovenska shema za odpadno električno in elektronsko opremo opaža, da se tudi med pravilno zbranimi e-odpadki najde kar 1–2% še delujočih naprav, ki po nepotrebnem končajo v predelavi materiala. Tako skrajšamo njihovo življenjsko dobo, s tem pa prispevamo k večji porabi in onesnaževanju naravnih virov, še posebej pri proizvodnji novih, ki nadomestijo stare. V družbi verjamejo, da je najbolj trajnostni aparat vedno tisti, ki ga že imamo, zato je smiselno, da ga poskušamo uporabljati čim dlje.

V sklopu njihovega projekta Life Spodbujamo e-krožno pod sloganom #Še sem uporaben! so se zavezali k postavitvi in upravljanju kotičkov za ponovno uporabo. Kotičke postavljajo na zbirne centre lokalnih izvajalcev služb ravnanja z odpadki s projektnima partnerjema Zbornico komunalnega gospodarstva pri GZS in podjetjem TSD, d.o.o.. Projekt je sofinanciran s strani Ministrstva za okolje in prostor RS ter Evropske komisije.

Lokacije kotičkov za ponovno uporabo in kaj se lahko odda vanje

Kotički za oddajo še delujočih aparatov rastejo kot gobe po dežju in so namenjeni vsem, ki bi želeli svojim še delujočim aparatom, ki jih ne potrebujejo več, podaljšati življenjsko dobo. Zaenkrat jih najdete na naslednjih lokacijah: Zbirni center Bukovžlak (RCERO Celje), Zbirni center Mozelj (Kočevje), Zbirni center Vranoviči (Črnomelj), Zbirni center Jesenice, Zbirni center Ljutomer, CERO Špaja dolina (Grosuplje), Zbirni center Bohinjska Bistrica, Zbirni center Kranjska Gora, Zbirni center Dolga Poljana (Ajdovščina), Center ponovne uporabe Velenje, Zbirni center Suhadole (Komenda), Zbirni center Neža (Trbovlje), Zbirni center Zagorje ob Savi, Zbirni center Sevnica, Zbirni center Šmartno (Šmartno pri Litiji), Zbirni center Spodnji Stari Grad (Krško) in Zbirni center Boršt (Brežice). V teh kotičkih se je skupaj zbralo že skoraj 1.000 aparatov, ki še delujejo, od tega jih je bilo skoraj polovica manjših gospodinjskih aparatov. Izvajalci projektnih aktivnosti nameravajo do konca tega leta postaviti še 23 kotičkov po Sloveniji oz. do konca projekta (ki se zaključi 2024) vseh skupaj 60.

V kotičkih se zbira aparate, ki so delujoči in primerni za ponovno uporabo: belo tehniko – pralne stroje, hladilnike, pečice, male gospodinjske aparate, zabavno elektroniko – radie, zvočnike, LCD televizije in monitorje, svetila, računalniško opremo ter orodje za dom in vrt; skratka vse naprave, ki delujejo na elektriko ali baterije.

Vodja projekta, Jan Debenjak iz družbe ZEOS, d.o.o., je ob priložnosti povedal: »Po številu zbranih aparatov prednjačijo občine, kjer so kotički prisotni najdlje: Celje, Jesenice, Ljutomer in Grosuplje. V njih ter v spremljajočih projektnih akcijah smo zbrali že 12 ton aparatov, od katerih je 8 ton primernih za ponovno uporabo. Projektni partner TSD d.o.o. je na lokaciji pregleda, čiščenja in preverjanja zbrane opreme na trg lansiral približno 4 tone aparatov, prodajno mrežo pa bomo v 2022 razširili z vključevanjem lokalnih centrov ponovne uporabe ter spletno platformo krožnega gospodarstva. Na njej bomo potrošnike ozaveščali o možnostih koriščenja krožnih storitev in blaga s področja e-opreme ter o okoljskih učinkih krožnega ravnanja. Le-ti so tudi osrednja tema letošnjega petega Mednarodnega dneva popravil (ki bo 16. oktobra), ki izpostavlja, da tudi popravila znižujejo naš ogljični odtis.«

Projekt Spodbujamo e-krožno je usmerjen v ozaveščanje ter spreminjanje navad potrošnikov in ostalih deležnikov za podaljševanje življenjske dobe aparatov. S projektnimi orodji kot so potujoča popravljalnica, spletna platforma in kotički ponovne uporabe ter organizacijo dogodkov za splošno in strokovno javnost promovira krožne poslovne modele, popravila aparatov, souporabo ter ponovno uporabo aparatov.