Na izpostavljeni skali, ki se dviga nad Radečami, je zlasti med vožnjo z vlakom ali sprehodom od Obrežja proti Zidanem Mostu, lepo viden gams, ki pa ga je z leti in številnimi vremenskimi pojavi tudi že načel zob časa. Zoran Kojić se je 19. februarja letos prvič podal proti znameniti skalni pečini in porodila se mu je zamisel, da tako prepoznaven lik nad Radečami nekoliko obnovi.
Dober teden za tem, 28. februarja, se je znova povzpel na razgledno točko in s seboj nesel tudi razpršilec s črno barvo in skozi pršenje, ki niti ni vzelo kaj dosti časa, poskrbel za barvno preobleko gamsa.
Kot je zabeleženo v gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote Radeče za obdobje 2019-2028, se sicer "gams najbolj številčno pojavlja v strmem skalovitem delu GGE vzhodno od Savinje (lovišče Loka pri Zidanem Mostu), prisoten pa je tudi v ostalih strmejših predelih ob reki Savi."
Poleg živih gamsov kot nemi varuh mesto opazuje tudi ta edinstven gams, ki je bil v letošnjem letu osvežen z novo plastjo barve.
IZ ZAKLADNICE ZGODOVINE: gams v spomin na zadnjega gorskega predstavnika plemenitega rodu antilop v dolenjskem Posavju
Kot pripoveduje zgodovina, je v časih, ko se je nad Radečami še razprostiral stari grad (ki je bil porušen v bojih za celjsko dediščino, Jelovo, Kum in Za brusom), poseben lovski užitek fevdalcem predstavljal zahtevnejši hribovit in skalnat svet, saj se tam zadrževali in domovali orli, sokoli in skalni jerebi, med skalnimi grebeni pa gamsi in gorske lisice.
Grajski lovec je lovce modre krvi obvestil, da je na obhodu Za Brusom zasledil gamsa, vrsto, o kateri tedaj dolgo ni bilo ne duha na sluha. Informacija je zeleno bratovščino zvabila iz grajskega poslopja in obkrožili so prostor med Starim gradom, Babjim kolenom, Križevcem in Za brusom, v revirju pa naposled opazili starega gamsa, samotarja.
Streljali so nanj, gams je gibčno skakal po grebenih in v begu nazadnje zašel na previs nad savskim mostom, od tam pa usodno skočil dva metra niže na "iglo". Tam je bilo zanj komaj kaj prostora, vse naokrog prepadi in še globje, skoraj 100 metrov pod njim savski valovi - žival se je ujela v naravno ogrado, iz katere ni bilo izhoda.
Grajska gospoda z lovsko strastjo je že poslala v graščino po vrvi, toda človek je že tedaj precenil svoje poznavanje nravi živali. Raje smrt kot ujetništvo in biti trofeja - in gams je v želji po svobodi spustil svoj zadnji predirljiv glas, udaril s parklji ob tla in se skrčil, nato pa odgnal in kot puščica poletel proti Savi.
Če bi danes na posnetku lahko videli dogajanje tedanjega časa, bi rekli le: samomorilsko! In gamsu je odločitev res prinesla smrt.
Z vso silo je namreč trčil na trideset metrov nižjo polico, od koder se je odbil in se zakotalil po strmini navzdol ter po vnovičnem odboju zgrmel v Savo. 30 metrov prostega pada naravnost v Savo (ki še zdaleč ni bila ta
ko lenobna kot danes, ko se čuti vpliv izgradnje akumulacijskega jezera HE Vrhovo), je bilo za gamsa usodno. Skok v želji, da pobegne na svobodo se je spreobrnil v smrtni padec.
In v spomin na ta adrenalinski, a tragičen dogodek za nesrečno žival, je dala radeška gospoda kmalu zatem postaviti na tej skali malce povečani profil gamsa v podobi pripravljanja na odskok.
Po gamsih nosijo ime tudi radeški športniki
Da slava gamsa ostaja vkorenjena v radeški narod, dokazuje tudi denimo tudi, da so si rokometaši, ki sicer niso več rosno mladi, se pa - kot gamsi, trudijo ohranjati svojo gibkost in poskočnost, nadeli ime po tej živali: Rokometni klub Radeški gamsi.
* * * * * * * * * * * * * * * * * * * *
Da sta tudi njegova sinova videla lepote radeškega območja z edinstvene panoramske točke in se sama prepričala, kako je njun očka osvežil gamsa, pa je Zoran Kojić na prvi mini pohod (ker iz središča Radeč do vrha terja le kakšne pol ure časa) popeljal 23. novembra svoja dvojčka.