Štirinajsti avgust je bil letos že osmo leto v naši župniji rezerviran za romanje na Zaplaz. Tako smo se v torek najprej zbrali pri sveti maši na Brunku. Jutranjo sveto mašo je daroval naš gospod župnik Miro Bergelj, ki se je tudi sam udeležil peš romanja.
Na godovni dan mučenca svetega Maksimilijana Kolbeja so bile misli posvečene temu svetniku, ki je zgled nesebične ljubezni do bližnjega in obenem veliki Marijin častilec.
Po maši je sledilo okrepčilo, fotografiranje skupine18-ih romarjev in odhod proti Zaplazu, ki je od Brunka oddaljen približno 30 km. Vreme zjutraj ni bilo ravno najboljše, saj je odhod spremljal rahel dež. Res pa je, da je bilo v preteklosti romanje manj zahtevno, če je bilo deževno vreme, kot če je sonce žgalo ves dan.
Po začetnem rahlem dežju nas je doletela močna ploha, ko smo ravno prispeli na Leskovec in našli streho in okrepčilo pri družini Renko. Ko se je nebo zvedrilo, smo nadaljevali pot. Še kako uro, dve nas je spremljal rahel dež, nato pa smo imeli lepo vreme, ne prevroče in brez dežja.
Tako smo bili, kljub precej slabi napovedi za dan, deležni večinoma lepega vremena. Pot nas je vodila mimo Šentjanža proti Šentrupertu. Tu smo, približno na polovici poti, imeli daljši postanek. Ogledali smo si mogočno župnijsko cerkev, ki nam jo je prijazno predstavil domači župnik salezijanec Jakob Trček, in bil je čas tudi za zasluženo kosilo.
Po nadaljevanju poti smo se na kratko ustavili še na Veseli Gori pri Šentrupertu pri cerkvi Sv. Frančiška Ksaverija.
Naslednji postanek je bil pod mirenskim gradom, na kraju, kjer so februarja leta 1943 našli mrtvo telo mučenega Alojzija Grozdeta. Tu smo zmolil litanije njemu v čast, sicer pa smo na poti poleg pogovora med seboj imeli pogovore tudi z Božjo Materjo Marijo in njenim sinom preko treh rožnih vencev, ki smo jih zmolili. Četrti del rožnega venca smo zmolili na Čatežu pri procesiji s svečkami. Vsak od nas je romanje lahko posvetil določeni prošnji ali zahvali.
Po našem blaženem mučencu imenujemo naše romanje Grozdetovo romanje (Lojze Grozde, rojen 27. maja 1923, Zgornje Vodale, † 1. januar 1943, Mirna, leta 2010 je bil na Evharističnem kongresu v Celju proglašen za blaženega, njegovi posmrtni ostanki so shranjeni v cerkvi na Zaplazu v stranskem oltarju).
Na Mirni se nam je pridružil še Matevž in z nami opravil zadnji del poti.
Na Čatežu smo se pri Domu Čebelica – Centru šolskih in obšolskih dejavnosti spočili, preoblekli in uredili. Pričakali so nas nekateri naši domači in prijatelji, nas pogostili in nas po koncu svete maše odpeljali proti domu.
Večerna procesija s svečkami od župnijske cerkve na Čatežu do romarske cerkve na Zaplazu se je začela ob osmih zvečer. Slovesno sveto mašo je daroval generalni vikar novomeške škofije Božidar Metelko. Uvodoma je posebej pozdravil našo romarsko skupino iz Radeč.
Na Zaplazu smo svoje želje, prošnje, zahvale položili pred Božjo mater Marijo, kateri je posvečena ta romarska cerkev, in pred blaženega Alojzija Grozdeta.
Hodili smo približno sedem ur čiste hoje. Razlika med najmlajšo romarko (13 let) in najstarejšim (70 let) je bila več kot pol stoletja. Dva romarja sta bila letos prvič z nami.
Upamo, da se ob letu osorej zopet srečamo in da se nam pridruži še kdo na novo.
Besedilo: Miran Prnaver
Foto : Mateja Kovač in Miran Prnaver
