Alkohol je vse preveč prisoten pri voznikih. Na območju Policijske uprave Celje, kamor sodijo tudi Radeče, skorajda ni dneva, da ne bi obravnavali vožnje pod vplivom alkohola. Posebej zaskrbljujoče je to, da so zelo visoke tudi stopnje alkoholiziranosti. Lani so bili v radeški občini od skupno 10 povzročiteljev prometnih nesreč kar trije alkoholizirani.
Včeraj so na PU Celje obravnavali devet prometnih nesreč z materialno škodo, od katerih so bili trije povzročitelji pod vplivom alkohola. Prav nič presenetljivo tako ni, da se je celjska tiskovna predstavnica policije v današnjem pregledu dogodkov intervencij skozi posredništvo lokalnih medijev osredotočila še posebej na to področje.
"Voznike znova opozarjamo, da je vožnja pod vplivom alkohola ne le neodgovorna, pač pa tudi izjemno nevarna. Že pri stopnji 0,48 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka je bistveno motena reakcija oči na svetlobo. To pomeni, da se težko prilagajate hitrim svetlobnim spremembam.
Bistveno je zožen zorni kot oči. To pomeni, da ne morete več pravočasno dojemati, kaj prihaja z vaše leve in desne strani, kar je lahko še zlasti usodno v križiščih.
Zaznamovanje in ocenjevanje globine prostora in pozornost se zmanjšata za polovico. To pomeni, da vozite praviloma s premajhno varnostno razdaljo, da so vaše reakcije prepozne in večinoma napačne in da na določene nevarnosti sploh ne reagirate več," in dodaja, da so posledice opisanega naleti.
V Radečah povprečna koncentracija alkohola 1,38 g/kg
Kot je v Poročilu o delu Policijske postaje Laško na območju občine Radeče za leto 2019 navedel komandir PP Laško Alan Hrapot, so bili od skupno desetih povzročiteljev prometnih nesreč v letu 2019 trije alkoholizirani, kar predstavlja 30% delež. Leto pred tem je ta delež znašal 5,5. Skoraj šestkratni porast alkoholiziranih voznikov v zgolj enoletnem obdobju je zato nedvomno razlog za skrb. Povprečna koncentracija alkohola znaša 1,38 g/kg.
Milena Trbulin, predstavnica za odnose z javnostmi PU Celje nazorno nadaljuje z navedbo, da se reakcijski čas in z njim pot ustavljanja povečujeta.
Možnost udeležbe v prometni nesreči se v primerjavi s treznim voznikom poveča za 25-krat.
Da alkohol in vožnja ne sodita skupaj, dovolj zgovorno potrjuje tudi statistika, kajti približno vsaka deseta prometna nesreča nastane kot posledica alkoholiziranosti povzročitelja, pri nesrečah s smrtnim izidom pa povprečno vsaka tretja.
Preudarno torej za volan ali krmilo!