Medtem, ko je uvoz v Radeče s fitnesom in igrali na prostem ter lično urejenim TRC Savus z okolico prijeten za pogled, je vse prej kot takšen pogled na Starograjsko ulico kot celoto. Med razpoložljivimi sredstvi, s katerim bo delovala in se razvija radeška občina v prihodnjem letu, so tako del namenili tudi stavbam v Starograjski ulici. Lastniki, ki se bodo odločili, da stavbe "preoblečejo" s fasado, bodo pri investiciji lahko računali tudi na del sredstev, ki jih bodo lahko prejeli s strani Občine Radeče.
Stavbe, ki ima status kulturne dediščine, se ne sme kar zravnati z zemljo. Lastnik ene od takšnih stavb v Starograjski ulici je že začel prejemati tudi kazni s strani inšpekcije, po pol leta skupnih naporov, in lastnika in Občine Radeče, ki si kakopak želi imeti urejeno staro mestno jedro, pa so sedaj vsi v pričakovanju odločbe, da se bo enega od propadajočih objektov vendarle lahko podrlo. Lastništvo pa bo prešlo na Občino Radeče, je razkril na zadnji seji občinskega sveta župan Režun.
Nedolgo nazaj je bila urejena fasada na Župnišču Župnije Radeče, in stavbe v tem delu mesta od te obnove dalje še toliko bolj bodejo v oči. V občinskem proračunu za leto 2022 so zato predvideli 10.000 evrov, s katerimi bi lastnikom pomagali pri odločitvi za izvedbo fasad, saj želi Občina Radeče storiti korak naprej - da staro mestno jedro ne bi bilo vse prej kot v ponos (kakršno zaradi zunanjega izgleda stavb je pač kakršno je), pač pa da bi se postopoma dogajali premiki v smeri olepšanja nekoč zelo živahne ulice.
Starograjska nekoč središče radeškega in okoliškega prebivalstva
Poleg tega, da je že sama prisotnost cerkve v tej ulici predstavljala zbirališče občank in občanov, se je vzdolž ulice razprostiralo precej pomembnih obrtnih dejavnosti, dogajanje je bilo živahno ob prisotnosti več majhnih lokalov.
V Starograjski ulici oziroma na Trgu je bilo pravzaprav vse:
na levi strani se je bohotil znameniti Hotel Jadran, frizure je urejala frizerka Felserjeva, tam je bila prva živilska samopostrežna trgovina Černe - na tem mestu je bila pozneje trgovina s pohištvom, Moletova pekarna, prva slaščičarna v Radečah (Ćatipi Nafi), zasebna mesnica pod okriljem Hmezad Žalec, trgovina Hrana (založenost z zelenjavo, pogosta je bila blagovna menjava).
V stavbi Dvorec Turn, kjer so danes stanovanja, pa je nekoč domoval Zdravstveni dom Radeče (v njem so delovali denimo zdravnika Sabo in Matko ter zobozdravnik Koren). Že bliže radeškemu železnemu mostu je bil "špengler" oziroma pravilno slovnično klepar Žibret, ki je skrbel za popravilo plehnatih posod, nato pa je proti koncu ulice kraljevala Gostilna Štiglic, ki je slovela po odličnih "kislih župah".
Če bi se danes odpravili od Trga, kjer stoji Plečnikov spomenik in pogled imeli osredotočen na desno stran ulice, ter imeli priložnost pokukati nekaj desetletij nazaj, bi uzrli delavnico krojača Pižmohta, tam je stala Lotričeva hiša (v sklopu le-te je bila pozneje trgovina s pohištvom) in na koncu stavbe še klavnica in mesnica (Kukec), iz katere so izhajale slavne slastne kranjske klobase.
Prisotna je bila tudi prodajalna časopisov, v Poharjevih hiši. Družina Ržek je imela znano vrtnarijo, nato je bila za cerkvijo in župniščem hiša zdravnika Saba, za njo pa so Žibretovi, znani po "špenglerskih" delih točili dobro kapljico v sklopu vinotoča.
Za hišo profesorja Simončiča je bila Gostilna Pr' Rafkot' (Zupančič), katere dobro ime je bilo poneseno daleč naokrog predvsem po zaslugi njihovega golaža. Tudi čevljarska obrt je bila močna: marsikdo se bo namreč še spomnil gluhoneme družine Mavrin, kjer se je bil pravi izziv kaj dogovoriti; pri njemu so se izučili tudi čevljarji Jazbec in Bregar ter Plazar z Brunka).
Precejšnja razlika v pogledu danes - nekoč, kajne?