Le kdo ne pozna rmana, trpotca, koprive in regrata, ki jih lahko uživamo skozi vse leto? V naših koncih, kjer se otroci veliko gibljejo v naravi se resda najde redkodko, ki za zdravilne zelišče rastline ne ve, v večjih urbanih središčih, kjer morda še najbolje poznajo meto in meliso (posajeno v cvetličnem lončku) pa je zgodba povsem drugačna.
Učiteljici Violeta Ernestl in Natalija Štefančič sta osemčlansko skupino, v kateri je bilo pet deklet in trije fantje, popeljali skozi travnike in gozdove Močilna in Žebnika, med potjo pa so se ustavljali in skrbno spravljali rastline, o katerih zdravilne in blagodejne lastnosti so, nekaj sproti, nekaj pa pozneje, spoznali.
Prisotna je bila tudi Ljubica Kresović Knap, nekdanja uslužbenka radeške šole, ki ljubiteljsko nabira zdravilne rastline za čaje, kopeli in v prehrambene namene - tudi kot članica Hortikulturnega društva Radeče. S seboj je prinesla še nekaj vrst (žajbelj, meto, meliso) že posušenih rastlin, da so jih učenci dodatno spoznavali in razkrivala uporabne podatke iz zakladnice poznavanja zdravilnih rastlin ter zelišč.
Naučili so se (med drugim), da je dele rastlin, ki jih bomo uporabili za pripravo zeliščnega čaja, najbolje nabirati med 12. in 16. uro, ko je sonce najmočnejše in imajo rastline najvišjo vsebnost zdravilnih snovi.
V družbi obeh učiteljic in prostovoljke Ljubice pa so seznanili tudi s podrobnostmi, kot so kdaj in kako nabiramo, kako mora potekati pravilno sušenje in kam shraniti posušene zdravilne rastline, da jih ne bi napadli molji in tudi da se čim bolj ohranijo pozitivni učinki.
Po zaključku predstavitve pri lovski koči se je 38 učencev in učenk okrepčalo s kruhki, namazanimi z mešanico skute, kisle smetane, drobnjaka, masla in sveže nabranih zelišč, da je šlo lažje po grlu navzdol pa je vsak malico "zalil" še s sveže kuhanim zeliščnim čajem iz rastlin žebniškega območja.