Na 3. programu Radia Slovenija je bila danes predvajana oddaja iz cikla Mejniki identitete na temo Papirnica Radeče skozi zgodovino, v kateri sta dragocene spomine na delovne procese preteklega časa in stopanje s korakom aktualnosti, prepletala sogovornika avtorja oddaje Ivana Merljaka Franc Gros, upokojeni nekdanji direktor proizvodnje in svetovalec direktorja ter Tomaž Režun, zdajšnji direktor proizvodnje družbe Radeče Papir Nova d.o.o.
V oddaji je Gros orisal razvoj papirništva, kolikor je znan njemu samemu iz spominov, iz lokalnega poznavanja te dejavnosti in na osnovi virov: spomnil je na, danes bi glede na stopnjo razvoja rekli, primitivne izdelave papirja preko papirnih stop na začetkih delovanja, na prihod bratov Piatnik v Radeče leta 1907, kot tudi na izgradnjo elektrarne na Njivicah, ki je prinesla marsikatero tehnološko spremembo oz lažji način dela.
70-letni nekdanji papirničar je poudaril, v kako zelo širokem smislu lahko teče beseda na temo papirja. Da se je ta panoga sploh razvila v dolini Sopote so največ pripomogli boagti vodni viri - ti so namreč poganjali papirne mline in obenem zagotavljali vodo, ki je (bila) potrebna pri samem postopku izdelave papirja.
Ker niti papirne industrije kriza (ki se kaže tudi v upadu potrošnje papirja) ni zaobšla, tekom epidemije radeški proizvajalci papirja niso sedeli križem rok, pač pa okoliščine obrnili sebi v prid, s tem ko so razvili antibakterijski papir, o čemer je več povedal Tomaž Režun.
Kljub temu, da stanje nikjer v gospodarstvu ni rožnato, je ocenil, da bodo papirnice stabilno in zadovoljivo (glede na razmere) zaključile iztekajoče se leto.
Izrazil je ponos, da se tradicija papirništva, ki sega pet stoletij v preteklost, v radeškem okolišu ohranja in da se znanje prenaša iz roda v rod in ob omembi Palome, Količevega, Vevč ter drugih slovenskih papirnic nakazal, da je tako pravzaprav na ravni celotne države.
Radeška papirnica je s svojimi izdelki prisotna v 43 državah sveta.
Čeprav v Radečah sedaj le še za šest, sedem držav izdelujejo papir za bankovce (kar je bistveno manjši delež v primerjavi z zlatimi časi iz obdobja skupne države Jugoslavije), pa dovolj zgovorno sam zase govori podatek, da se pri 20% držav sveta uporablja papir za izdelavo potnih listov, ki nastaja v Radeče Papir Nova.
Tudi povezava z umetnostjo
Gros je tekom pripovedovanja ponosno povedal, da so se v radeški papirnici kot prvi lotili izdelave umetniškega papirja, za različne tehnike: grafiko, suhi pastel in najbolj zahteven akvarel.
Celo slikarska kolonija je bila organizirana z namenom, da umetniki sami iz prve roke ocenijo, kje je še prostor za izboljšave. Za dosežke na tem področju je bila radeška papirnica, v času, ko je v njej služboval Gros, nagrajena s kar nekaj priznanji in nagradami. Teh niso podeljevali le doma. "Priznanje je papirnica prejela celo na daljnem Japonskem," se spominja in dodaja, da je vsaka tehnika ustvarjanja že tedaj preprosto stremela k temu, da ima na najvišji ravni kvaliteto papirja.
Celotnemu pogovoru, ki je prosto dostopen preko spleta, lahko prisluhnete v arhivu programa ARS (RA-SI).
Fotografije: arhiv D.J., arhiv ARS RA-SI, arhiv Radeče Papir Nova d.o.o.
