V začetku tega meseca je Ministrstvo za kulturo razglasilo, da sta v register nesnovne kulturne dediščine vpisani dve novi enoti, priprav mežerlov (koroška kulinarična posebnost - jed) tudi prostovoljno gasilstvo. V občini Radeče imamo štiri prostovoljna gasilska društva, v katera je po podatkih Gasilske zveze Radeče vključenih 781 članov in članic različnih starosti, od najmlajših t.i. gasilskih cicibanov pa do najstarejših veteranov (starejših gasilcev).

In koliko članov pravzaprav štejejo posamezna gasilska društva pri nas?

V zgoraj navedene številke so zavedeni člani gasilske organizacije, ki so aktivni v različnih kategorijah: kot pripadniki gasilske mladine (pionirji, mladinci, gasilski pripravniki), sestavni del operativnih enot, veterani, pa tudi preprosto člani gasilske organizacije in podporni člani.

In glede na to, da je vseh takih ljudi na območju radeške gasilske zveze 781, je prav vsak izmed njih na nek način kot posameznik in kot del organizacije - nosilec nesnovne kulturne dediščine.

 Prostovoljno gasilstvo je bilo v register vpisano 25. oktobra 2024.

V Sloveniji je prostovoljno gasilstvo izredno dobro razvito in razširjeno. Leta 2023 je bilo v 1341 gasilskih društev včlanjenih okoli 160.000 članov, med katerimi je 50.000 operativcev. Vsem gasilstvo predstavlja način življenja.

Središča kulturnega in družabnega življenja

Prostovoljno gasilstvo je še posebej pomembno na podeželju in v krajih, kjer ni poklicnih gasilskih brigad, prostovoljni gasilci pa delujejo tudi v okviru nekaterih večjih tovarn.

Gasilski domovi so praviloma tudi središča kulturnega in družabnega življenja.

Prostovoljno gasilstvo je društvena dejavnost, povezana s preprečevanjem in gašenjem požarov ter odpravljanjem posledic naravnih, prometnih in drugih nesreč. Na podeželju gasilska društva skrbijo tudi za družabno življenje in sosedsko pomoč, zato jim ljudje zaupajo in jih cenijo. 

Krajevna gasilska društva, ki po potrebi priskočijo na pomoč tudi društvom iz sosednjih krajev, so povezana v regionalne gasilske zveze, krovna pa je Gasilska zveza Slovenije, ki združuje vsa gasilska društva.

Z združenim delovanjem na občinski, medobčinski in regijski ravni prostovoljne gasilke in gasilci kot humanitarna organizacija učinkoviteje skrbijo za požarno varnost ter so ključni steber v sistemu zaščite in reševanja v Sloveniji.

Gasilska znanja se prenašajo s starejših na mlajše generacije in na izobraževanjih, ki potekajo v okviru gasilskih društev, gasilskih zvez in Gasilske zveze Slovenije.

Prvo ustanovili leta 1869 v Metliki, že leta 1872 pa tudi v Radečah

Prve ideje o organiziranem prostovoljnem gasilstvu sodijo v 2. polovico 19. stoletja s poskusi ustanovitev gasilskih skupin, ki bi bile v stalni pripravljenosti za gašenje.

Leta 1869 je bilo v Metliki ustanovljeno prvo prostovoljno gasilsko društvo na Slovenskem, takrat imenovano »požarna bramba«, leta 1870 pa še v Ljubljani, Laškem in na Ptuju.

Po letu 1881 pa se je začelo število prostovoljnih gasilskih društev, ki so se povezovala v regionalne zveze, povečevati.

Leta 1969, ob stoletnici gasilstva na Slovenskem, je bil v Metliki odprt Slovenski gasilski muzej dr. Branka Božiča.