V noči iz včeraj na danes se je zaključil poletni čas, ko smo uro ob 3h prestavili za eno uro nazaj in s tem prešli na zimski čas. Četudi je tudi znanstveno dokazano, da so ljudje v dneh okrog prestavitve bolj razdražljivi in manj zbrani, bo - kljub aktivnim pogovorom izpred treh let, da se ukine - premikanje urnih kazalcev dvakrat letno ostalo v veljavi najmanj do pomladi leta 2022.

"Predlog evropske direktive o opustitvi premikanja ur na poletni oziroma zimski čas ostaja v mirovanju," so že lani povedali na Ministrstvu za infrastrukturo. »Dogovora med članicami EU v 2019 ni bilo mogoče doseči. Prav tako obravnave direktive o ukinitvi sezonskega premikanja ure nimata v načrtu ne nemško ne portugalsko predsedstvo Evropskemu svetu pa tudi ne slovensko, zato do konca 2021 na to temo tudi ne načrtujemo nobenih aktivnosti.«

Slovenci uro prestavljamo vse od leta 1983, odločitev da to delamo na zadnjo marčevsko nedeljo in zadnjo oktobrsko nedeljo (pogovorno v noči iz sobote na nedeljo), pa je začela veljati z letom 2006.

Slovenija v srednjeevropskem času

Vsaka država članica Evropske unije pa se sama odloči, v katerem časovnem pasu želi biti. Zahodnoevropski čas velja za Irsko, Portugalsko in Veliko Britanijo, vzhodnoevropski časovni pas velja za Bolgarijo, Ciper, Estonijo, Finsko, Grčijo, Latvijo, Litvo in Romunijo. Večina, kar 17 članic Evropske unije, vključno s Slovenijo, je v srednjeevropskem časovnem pasu. 

Danes smo tako spali uro dlje, 27. marca prihodnje leto pa bomo ob prehodu na poletni čas spali uro manj.