Letošnji velikonočni prazniki so za Dolfija Simončiča sovpadali z njegovim pomembnim življenjskim jubilejem, 16. aprila je namreč praznoval svoj 90. rojstni dan.

 

Ob tem so tudi četrtega jubilanta med letošnjimi devetdesetletniki obiskali župan Občine Radeče, Tomaž Režun, predsednik Društva upokojencev Radeče, Jože Petauer, predsednik Krajevne organizacije Rdečega križa Radeče, Miha Kunej in sekretar Območnega združenja Rdečega križa Laško – Radeče, Vlado Marot.

Adolf Simončič, katerega prijatelji in znanci od nekdaj kličejo Dolfi, se je leta 1927 rodil očetu Adolfu in materi Antoniji, kot drugi najstarejši med njunimi petimi otroki. Nesrečno zdravstveno stanje ob porodnih dogodkih je pripeljalo do tega, da je Dolfijeva mati umrla, ko je štela mladih 33 let, naš slavljenec pa je imel le osem let, ko je ostal brez mame.

Oče se je drugič poročil in mlada okrnjena družina je dobila skrbno in ljubečo Terezijo (Rezko), ki je odlično opravljala materinsko vlogo petim otrokom in zakonsko vlogo tedanjemu vdovcu, družina pa se je povečala še za dva otroka. Od skupno sedmih otrok je danes poleg slavljenca Dolfija živa le še sestra Marija. Živeli so na Hotemežu, kjer so imeli srednje veliko kmetijo z osmimi glavami živine, po domače pa se je njihovi domačiji reklo »pr' Čoti« - danes tam stanuje njegov nečak Marjan Simončič

Dolfi je obiskoval radeško osnovno šolo, zatem pa se je odpravil v gozdarske vode. Kot so povedali njegovi svojci, se svojega otroštva in mladosti rad spominja. Njegovo poklicno in službeno življenje je zaznamovalo delo v gozdnem gospodarstvu ter delo revirnega gozdarja 40 delovnih let. Kot mladenič se je kalil na Planini, pa tudi v brežiškem in čateškem koncu, nato pa je delal nekaj časa v zasavskih – zagorskih gozdovih in nato v domačem okolišu. Junija letos bo minilo okroglih 30 let, odkar je Dolfi zaključil delovno kariero in šel v zasluženi pokoj.

Svojo ženo Štefanijo (Štefko), ki je bila rojena na Hrvaškem in pozneje izseljena v Nemčijo, je poznal že od mladih nog. Ker od njenega 12. leta neprekinjeno živi v Sloveniji, v radeški občini, pravi, da je Radečanka.

Že prvo leto po poroki, ko sta se Štefka in Dolfi zaobljubila eden drugemu leta 1952, se jima je rodila njuna edinka Margareta (Greta). Sprva so živeli v stanovanju v Radečah, v šestem letu njunega zakona pa sta si že ustvarila svoj dom, ko sta zgradila hišo na Krakovem.

Januarja letos sta praznovala 65 let, odkar sta si izmenjala prstana, in obeležitev železne poroke je bil prvi vesel dogodek v družini Simončič-Mladovan, ki skupaj složno in ljubeče živi v centru Radeč.

Hčerka Greta je skupaj z možem Cvetkom Mladovan, svojima staršema dala dve vnukinji, ti pa sta poskrbeli, da imata Dolfi in Štefka štiri pravnuke.

Jeseni 2015 je nenadoma, brez kakšnih napovedovalnih znakov, Dolfija doletela možganska kap in dva dni pozneje še pljučna embolija. Čeprav je zdravstveno osebje že skorajda dvignilo roke nad zdravljenjem in je tedaj že poklicalo svojce k zadnjemu slovesu, pa se Dolfi ni predal.

Poiskal je še zadnje življenjske moči in ob skrbni podpori ter pomoči najbližjih v mesecu dni okreval. Posledica bolezenskih spletov pa je vendarle ostala, prizadela je njegovo sposobnost govora, ki je malodane onemogočen. Kljub temu se zaradi tesne medsebojne povezanosti uspešno sporazumeva z domačimi, ženo Štefko, hčerko Greto in zetom Cvetom.

Po izrečenih čestitkah so slavljenčevi najbližji pripravili zakusko, na kateri seveda ni manjkala zdravica ob veselem dogodku, praznovanju 90. rojstnega dne, posebej pa je goste presenetila Dolfijeva žena, ki je pr svojih 86-ih letih spekla odlično potico in borovničevo pecivo. Slovo ob kratkem obisku je tako minilo v duhu želje, da se čez štiri leta (tedaj je na vidiku 90. rojstni dan Dolfijeve žene), znova srečamo in poveselimo.